(1)
V primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje in gre za nujno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na korespondenčni seji.
(2)
Korespondenčno sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V primerih, ko predsednik in podpredsednik nista dosegljiva, lahko korespondenčno sejo skliče najstarejši član sveta ali vodja strokovne službe.
(3)
V primerih iz prejšnjih odstavkov se pošlje članom gradivo in predlog, o katerem glasujejo, v pisni obliki po elektronski pošti ali po telefonu. V gradivu se posebej obrazloži zakaj se sklicuje korespondenčna seja.
(4)
Člani najprej glasujejo o tem, ali se strinjajo s sklicem korespondenčne seje, nato pa o predlaganem sklepu. V kolikor se eden od članov ne strinja s sklicem korespondenčne seje in svoje nestrinjanje obrazloži, lahko oseba, ki vodi sejo le-to prekine in zadevo uvrsti na redno sejo ter o tem obvesti vse člane. V primeru, da seja ni prekinjena, sta sklepa sprejeta, če je zanju glasovala potrebna večina članov.
(5)
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, predsednik pa o sklepih obvesti člane na prvi naslednji redni seji, kjer ga po obravnavi morebitnih pripomb svet potrdi.