Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo

Ne glede na 2. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe se lahko na podlagi vloge za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavca obstoječe naprave za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se čezmerna obremenitev glede na letno količino enega ali več onesnaževal ne ugotavlja, če je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da:

je za tehnološki postopek v napravi uporabljena najboljša razpoložljiva tehnika,

mejne vrednosti parametrov onesnaženosti niso presežene pri nobeni od meritev obratovalnega monitoringa,

odvajanje odpadne vode ne bi povzročilo znatnega povečanja in

rezultati državnega monitoringa stanja površinskih voda in podatki iz prve alineje četrtega odstavka tega člena kažejo, da vodno telo vodotoka ali njegov del, v katerega se odvaja odpadna voda iz naprave, ni čezmerno obremenjen glede na tista onesnaževala, ki so predmet izjeme.

Za obstoječo napravo ali iztok iz obstoječe naprave iz prejšnjega odstavka se v okoljevarstvenem dovoljenju določijo:

obveznost izvajanja obratovalnega monitoringa stanja površinske vode v skladu s 33. členom te uredbe za onesnaževala, ki so predmet opustitve, zaradi spremljanja vpliva odvajanja odpadne vode na kakovost površinskih voda,

mesta vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinske vode in program obratovalnega monitoringa stanja površinske vode ter

obveznost ugotavljanja čezmernega obremenjevanja v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe za to napravo ali ta iztok iz naprave.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za obstoječo napravo ali iztok iz obstoječe naprave iz prvega odstavka tega člena v okoljevarstvenem dovoljenju določi tudi obveznost ugotavljanja čezmerne obremenitve v skladu z 2. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe vedno, kadar se ugotovi čezmerna obremenitev v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe.

Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora poleg podatkov iz 23. člena te uredbe vsebovati tudi:

podatke o vsebnosti onesnaževala, ki je v skladu s prvim odstavkom tega člena predmet izjeme, v površinski vodi vodotoka gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode (ničelno stanje), vključno z rezultati opravljenih meritev in analiz,

predlog programa obratovalnega monitoringa stanja površinske vode, vključno s predlogom in utemeljitvijo mest vzorčenja gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, in dolvodno od iztoka iz naprave ter s predlogom merjenih parametrov onesnaženosti in pogostosti meritev.

Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se preverja na podlagi:

podatkov o vsebnosti onesnaževala, ki je v skladu s prvim odstavkom tega člena predmet izjeme, v površinski vodi vodotoka gorvodno in dolvodno od iztoka iz naprave, če so vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka priloženi tudi rezultati opravljenih meritev in analiz dolvodno od iztoka iz naprave, ali

izračuna v skladu z devetim odstavkom 5. člena te uredbe, če rezultati opravljenih meritev in analiz dolvodno od iztoka iz naprave vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka niso priloženi.

Podatki o vsebnosti onesnaževala v površinski vodi vodotoka iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in prve alineje prejšnjega odstavka morajo vključevati najmanj štiri rezultate meritev in analiz, izvedenih v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka, in v časovnih presledkih, ki niso krajši od 30 dni. Meritve in analize iz tega odstavka lahko izvede le oseba iz predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.

Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca obstoječe naprave za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno obstoječo napravo ali za posamezen iztok iz te naprave v okoljevarstvenem dovoljenju opusti določitev mejne vrednosti letne količine za eno ali več onesnaževal, če se določi mejna vrednost emisije tega onesnaževala, ki je enaka okoljskemu standardu kakovosti za površinske vode.

Ne glede na 11. člen te uredbe se pri obratovanju naprave, za katero je bila v skladu s 34. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) v okoljevarstvenem dovoljenju določena večja vrednost letne količine za eno ali več onesnaževal in ima v okoljevarstvenem dovoljenju določeno tudi mejno vrednost nitratnega dušika, celotnega dušika ali sulfatov v skladu s 6. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), se do 31. decembra 2014 čezmerna obremenitev ne vrednoti glede na tako določeni nitratni dušik, celotni dušik ali sulfat, če upravljavec naprave izvaja ukrepe za doseganje mejne vrednosti letne količine onesnaževal v skladu s 6. členom te uredbe in se z izvedbo teh ukrepov do roka iz tega odstavka zagotovi tudi doseganje predpisanih mejnih vrednosti nitratnega dušika, celotnega dušika in sulfatov.

Ne glede na tretjo alinejo drugega odstavka 14. člena te uredbe se za obstoječo napravo, ki industrijsko odpadno vodo odvaja v:

javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo predpisane mejne vrednosti parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode pri odvajanju v javno kanalizacijo, letna količina onesnaževal pa se ne določa,

javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode, uporabljajo predpisane mejne vrednosti parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode pri neposrednem ali posrednem odvajanju industrijske odpadne vode v vode, letna količina onesnaževal pa se ne določa.