5. člen
(mejne vrednosti parametrov onesnaženosti)
(1)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode so za onesnaževala iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ter za splošne, ekotoksikološke in mikrobiološke parametre iz priloge 2 te uredbe pri neposrednem in posrednem odvajanju v vode in pri odvajanju v javno kanalizacijo določene v prilogi 2 te uredbe. Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti veljajo na mestu izpusta odpadne vode iz naprave.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo na podlagi mnenja upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi:
-
mejne vrednosti neraztopljenih snovi, aluminija, železa in vsote anionskih in neionskih tenzidov kot vrednost, pri kateri ni škodljivega vpliva na objekte javne kanalizacije ali obratovanje čistilne naprave, ali
-
mejno vrednost obarvanosti kot vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz komunalne ali skupne čistilne naprave, v kateri se čisti obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti obarvanosti pri neposrednem ali posrednem odvajanju v vode.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi:
1.
največjo vrednost koncentracije amonijevega dušika, sulfatov, usedljivih snovi in težkohlapnih lipofilnih snovi, ki je večja od predpisane mejne vrednosti teh parametrov onesnaženosti, če:
-
sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotujeta, in
-
upravljavec javne kanalizacije in upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave v svojem mnenju opredelita največjo vrednost koncentracije teh parametrov onesnaženosti, pri kateri ni škodljivega vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali skupne čistilne naprave, ali
2.
najnižjo stopnjo biološke razgradljivosti, ki je nižja od predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti, če:
-
je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da je pri običajnem razredčevanju odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi stopnja biološke razgradljivosti, izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80 % stopnje razgradnje odpadnih voda na čistilni napravi, in
-
sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotujeta.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri odvajanju industrijske odpadne vode na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejne vrednosti parametrov onesnaženosti, ki so večje od predpisanih mejnih vrednosti teh parametrov, če:
-
gre za napravo iz petega odstavka 14. člena te uredbe,
-
gre za odvajanje biološko razgradljive industrijske odpadne vode, ki se odvaja iz naprave iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali iz dejavnosti iz priloge 6 te uredbe, in
-
upravljavec čistilne naprave v mnenju iz šeste alineje petega odstavka 14. člena te uredbe opredeli največjo mejno vrednost teh parametrov onesnaženosti, pri kateri ni škodljivega vpliva na objekte ali na obratovanje čistilne naprave.
(5)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti komunalne odpadne vode so za onesnaževala iz priloge 1 te uredbe, ki se odvajajo s komunalno odpadno vodo ali se na komunalni čistilni napravi čistijo industrijske odpadne vode, ki taka onesnaževala vsebujejo, določene v prilogi 2 te uredbe.
(6)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne naprave so za onesnaževala iz priloge 1 te uredbe, ki se odvajajo z mešanico odpadnih voda iz skupne čistilne naprave ali se na skupni čistilni napravi čistijo industrijske odpadne vode, ki tako onesnaževalo vsebujejo, določene v prilogi 2 te uredbe.
(7)
Za posamezno napravo se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za parametre onesnaženosti, ki se izražajo kot koncentracija snovi in so zanje s posebnimi predpisi iz prvega odstavka 2. člena te uredbe določene mejne vrednosti emisije snovi, določi mejne vrednosti emisije snovi mešanice odpadnih voda na način iz 3. točke priloge 2 te uredbe, če gre za:
-
odpadno vodo iz skupne čistilne naprave,
-
odpadno vodo iz industrijske čistilne naprave, na kateri se izvaja čiščenje ali predčiščenje industrijske odpadne vode iz več naprav, v katerih poteka več različnih tehnoloških postopkov, ali
-
mešanico industrijskih odpadnih voda, ki se odvaja po skupnem iztoku, če teh voda zaradi tehničnih razlogov ni mogoče obravnavati kot industrijsko odpadno vodo posamezne naprave.
(8)
Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za posamezen parameter onesnaženosti določi mejna vrednost, ki je strožja od mejne vrednosti iz prvega do sedmega odstavka tega člena ali mejne vrednosti v skladu s posebnim predpisom iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če gre za:
1.
neposredno odvajanje v vodotok in se ugotovi, da bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal na ravni teh mejnih vrednosti:
-
povzročilo znatno povečanje ali
-
onemogočilo doseganje okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
2.
posredno odvajanje v vode in:
-
je iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da se s tem vplivi obravnavanega odvajanja odpadne vode zmanjšajo na sprejemljivo raven ali
-
bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal na ravni teh mejnih vrednosti onemogočilo doseganje okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(9)
Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se pri odvajanju industrijske odpadne vode v kanalizacijo v okoljevarstvenem dovoljenju za posamezen parameter onesnaženosti lahko določi mejna vrednost ob upoštevanju učinka čiščenja čistilne naprave, ki zaključuje to kanalizacijo, če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja.
(10)
Povečanje vsebnosti onesnaževala v vodotoku glede na vsebnost tega onesnaževala gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka izračuna na način iz 4. točke priloge 2 te uredbe.
(11)
Mejna vrednost iz osmega odstavka tega člena se določi na način iz priloge 2 te uredbe, ki je predpisan za neposredno odvajanje v vodotok s prispevno površino, manjšo od 10 km2.
(12)
Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejna vrednost za enega ali več parametrov onesnaženosti, ki niso parametri onesnaženosti iz prvega do sedmega odstavka tega člena ali iz posebnega predpisa iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če se ugotovi, da je to potrebno zaradi doseganja okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(13)
Za posamezno malo komunalno čistilno napravo se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju določijo mejne vrednosti za enega ali več parametrov onesnaženosti, ki so v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, predpisani za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE, če:
1.
je iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da se s tem vplivi nameravanega odvajanja komunalne odpadne vode zmanjšajo na sprejemljivo raven in gre za posredno odvajanje komunalne odpadne vode v podzemno vodo na:
-
prispevnem območju naravnega jezera,
-
prispevnem območju umetnega jezera, ki je določeno kot umetno vodno telo,
-
prispevnem območju vodnega objekta za zadrževanje voda, ki je določen kot močno preoblikovano vodno telo,
-
vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
-
vplivnem območju kopalnih voda,
-
nadmorski višini, enaki ali večji od 1.500 m, ali
-
območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, ali
2.
gre za neposredno odvajanje v vodotok na območju iz prve, druge, tretje, četrte ali pete alineje prejšnje točke ali v vodotok, katerega srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz te male komunalne čistilne naprave, ali v zajezeni del vodotoka, ki je del močno preoblikovanega vodnega telesa v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in se s tem:
-
prepreči znatno povečanje vsebnosti onesnaževal, ki se odvajajo s komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave, v tem vodotoku ali
-
omogoči doseganje okoljskih ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo vode.