Na naroku za prisilno poravnavo razloži predstavnik dolžnika dolžnikovo ekonomsko-finančno stanje in obrazloži predlog za prisilno poravnavo.
Po izvajanjih predstavnika iz prvega odstavka tega člena se izjavijo o predlogu za prisilno poravnavo predstavnik pristojnega organa družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima dolžnik svoj sedež, predstavnik pristojne službe družbenega knjigovodstva in upravitelj prisilne poravnave.
Poslovodni organ in vodja finančne službe, ki vodi dolžnikove finančne posle, dasta izjavo, da podatki o ekonomsko-finančnem stanju, ki so priloženi predlogu za prisilno poravnavo, vseskozi ustrezajo dejanskemu stanju.
Na naroku za prisilno poravnavo se lahko ustanovi upniški odbor.
Na naroku za prisilno poravnavo se najprej preizkusijo prijavljene terjatve.
Terjatve, ki so bile prijavljene v rokih, določenih v tem zakonu, veljajo za ugotovljene, če jih ne prereka dolžnik, upravitelj prisilne poravnave ali kateri izmed navzočih upnikov.
Predstavnik dolžnika se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določeno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Upravitelj prisilne poravnave in upnik lahko prerekata prijavljeno terjatev ali pa samo glasovalno pravico v zvezi z njo. Ugovor zoper terjatev velja tudi kot ugovor zoper glasovalno pravico.
Terjatev, ki jo je prerekal upravitelj prisilne poravnave na naroku, se vpiše v seznam prijavljenih terjatev skupaj z njegovo izjavo.