TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba ter izpodbijani del sklepa spremenita tako, da se na novo glasita:

"Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 4. 2011 do 30. 4. 2012 ter od 1. 1. 2013 do 12. 11. 2014 obračunati stimulacije za izvršilne železniške delavce v vsakokratni mesečni višini 60,00 EUR bruto, za obdobje od 1. 5. 2012 do 31. 12. 2012 pa v vsakokratni mesečni višini 30,00 EUR bruto, od navedenih bruto zneskov obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske stimulacije pa izplačati tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v posameznem mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni pod izvršbo.“

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 454,45 EUR v roku 8 dni od dneva vročitve sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, svoje stroške pa krije sama.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 484,77 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da je Dogovor (o izplačilu stimulacije) akt pogodbene narave, ki ga je tožena stranka sklenila s svojimi socialnimi partnerji, zato je bila vsebina Dogovora v skladu z načelom avtonomije volje pogodbenih strank prepuščena prostemu urejanju s strani njegovih podpisnikov. Za odločitev v zadevi ni pomembno, da je tožnik v vtoževanem obdobju pri toženi stranki opravljal dela, ki jih Pravilnik o delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev določa kot dela izvršilnih delavcev. Bistveno je, da Priloga 1 k Dogovoru taksativno določa delovna mesta, na katerih so delavci upravičeni do stimulacije v mesečni višini 120,00 EUR bruto. Ker je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega Dogovor določa stimulacijo v mesečnem znesku 60,00 EUR bruto, mu je tožena stranka v spornem obdobju pravilno obračunavala stimulacijo le v tem znesku. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v stimulaciji za sporno obdobje ni utemeljen.