Ta standard razlikuje med:
(a)
rezervacijami, ki se pripoznajo kot obveznosti (ob predpostavki, da jih je mogoče zanesljivo oceniti), ker so sedanje obveze in je verjetno, da bo za njihovo poravnavo potreben odtok dejavnikov, iz katerih izvirajo gospodarske koristi, in
(b)
pogojnimi obveznostmi, ki se ne pripoznajo kot obveznosti, ker so bodisi:
(i)
možne obveze, saj bo šele treba potrditi, ali ima podjetje sedanjo obvezo, ki bi lahko povzročila odtok dejavnikov, iz katerih izvirajo gospodarske koristi, bodisi
(ii)
sedanje obveze, ki ne zadoščajo merilom za pripoznanje po tem standardu (ker bodisi ni verjetno, da bo pri njihovi poravnavi potreben odtok dejavnikov, iz katerih izvirajo gospodarske koristi, bodisi ni mogoče dovolj zanesljivo oceniti njihovega zneska).