TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se delno ugodi in se ugotovi, da je odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 14109-283/2020/16 z dne 28. 8. 2023, v 2. do 6. točki izreka nezakonita.

2. Tožeča stranka se z zahtevkom za povrnitev škode napoti na pravdo.

3. Tožbi se v ostalem ugodi tako, da se odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 14109-283/2020/16 z dne 28. 8. 2023 odpravi v njej implicitno vsebovanem zavrnilnem delu, s katerim je toženka zavrnila zahtevo tožeče stranke za priznanje pravice do osebne asistence nad 40 ur na teden, in se zadeva v temu obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

S tem, ko je toženka z izpodbijano odločbo (po prvem odstavku) 252. člena ZUP sama rešila zadevo in torej sama odločila o tožničini vlogi za priznanje pravice do osebne asistence z dne 6. 6. 2022, bi morala tudi odločiti, od kdaj tožnici ta pravica pripada. Vendar o tem izpodbijana odločba v 2. do 6. točki izreka molči. V 2. točki izreka izpodbijana odločba vsebuje le nejasen sklic na odločbo I, češ da ima tožnica pravico do osebne asistence, ki ji je že bila priznana z odločbo I. To je nelogično, saj ni jasno, zakaj bi toženka z izpodbijano odločbo znova odločala o nečem, kar je že bilo odločeno.

Odločitev, da se tožnici zavrne pravica do osebne asistence v obsegu nad 40 ur tedensko, še naprej ostaja v najboljšem primeru "implicitna", razlogi o tem, zakaj tožnici ne pripada več od 40 ur osebne asistence, pa so v obrazložitvi izpodbijane odločbe izostali. Ni razumljivo, zakaj toženka, brez navedbe zakonske podlage, odloči, da tožnici pripada "le" 40 ur osebne asistence, s čimer hkrati "implicitno" odloči, da ji več kot to ne pripada. Tako tudi v tem implicitnem zavrnilnem delu po presoji sodišča izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, prav tako pa toženka ni sledila napotkom sodišča iz predhodno izdane sodbe za odpravo kršitev pravice do izjave.