TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi glede

- odločitve o odgovornosti za prekršek po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP (točka I/1 izreka)

- določitve sankcij za ta prekršek (II/1 izreka),

- izreka sankcij nad 540,00 EUR,

- vštetja pridržanja v globo nad zneskom 520,00 EUR (III. točka izreka),

- plačila sodne takse nad zneskom 54,00 EUR in obveznosti plačila stroškov strokovnega pregleda v višini 348,49 EUR in izvedenskega mnenja v višini 390,48 EUR (IV. točka izreka),

ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in v preostalih, nerazveljavljenih delih izpodbijana sodba potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno sodbo.

Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da obdolženec v času vožnje motornega vozila pri sebi ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. To je potrdil tudi sam obdolženec v svojem zagovoru. Ker tako z ničemer ni izkazano, da bi obdolženec karkoli ukrenil v zvezi z odtujitvijo vozniškega dovoljenja oz. da ni imel možnosti zadeve ustrezno urediti na upravni enoti, ni nobenega dvoma o njegovi odgovornosti za strojeni prekršek.

Ker se ob ugotovljeni prisotnosti prepovedanih substanc v krvi voznika ne ugotavlja dejanski vpliv teh substanc na vozniške sposobnosti v konkretnem primeru, so za odločitev o prekršku vožnje pod vplivom prepovedanih substanc nerelevantni pritožbeni poudarki tako obdolženca kot tudi zagovornika, da naj bi obdolženec vse preizkuse v okviru kliničnega dela strokovnega pregleda opravil več kot odlično.

Glede na to, da obdolženec vztraja pri tem, da ne uživa prepovedanih substanc, a hkrati priznava, da jemlje Apaurin, ki vsebuje diazepam, ter Zaldiar, ki vsebuje psihoaktivno snov tramadol, se poraja vprašanje, ali se obdolženec sploh zaveda kakšno medikamentno terapijo prejema in ali je seznanjen s tem, kakšne posledice ima lahko to na udeležbo v cestnem prometu.