5. člen
Avtocesta
Trasa avtoceste
Odsek avtoceste Klanec–Srmin je dolg 14,90 km.
V lokacijskem načrtu je od km 11,5 do 19,0 (Klanec–Črni Kal) upoštevana varianta trase avtoceste DIII/2, od km 19,0–26,40 (Črni Kal–Srmin) je upoštevana varianta trase avtoceste DI/2T.
Od km 11,5 do km 11,9 poteka trasa avtoceste južno od obstoječe G1-10 do izvennivojskega križanja v km 11,9, kjer je podvoz obstoječe G1-10. V nadaljevanju trasa poteka v nasipu čez njive in travnike do km 12,160 kjer je izvennivojsko križanje z obstoječo lokalno cesto Petrinje–Klanec. Lokalna cesta je deviirana in poteka severno od avtoceste ter se priključi na magistralno cesto G1-10 severno od podvoza 3-11. Avtocesta prečka dolino Smelavc z viaduktom dolžine 210 m, hrib Brgodec (km 12,6–12,8) pa v ukopu. V km 13,4 preide avtocesta v predor Kastelec (dolžina desne cevi 2.182 m, dolžina leve cevi 2.240 m. Južni portal predora Kastelec je v km 15,56.
V km 16,40 je priključek Kastelec. Priključna cesta je deviacija (1-19) regionalne ceste R3-627 Socerb–Kastelec (priključek na G1-10). V nadaljevanju poteka avtocesta po Spodnjem krasu v nižjih nasipih in usekih vzporedno z G1-10. Pred viaduktom Črni Kal preide v globok ukop (od km 17,10 do 17,65). G1-10 se najbolj približa v km 17,30 (pri gostilni Gabrovec, ki se ruši).
Od km 17,651 do km 18,716 poteka trasa avtoceste po viaduktu Črni Kal (dolžine 1.065 m), ki prečka obrobje Osapske doline. Najvišji steber je visok 88 m.
V nadaljevanju poteka trasa avtoceste mimo vasi Stepani. Na tem mestu je načrtovan priključek Črni Kal (med km 19,20 im 19,5), ki je z deviacijo 1–21 povezan z G1-10.
Med priključkom Črni Kal in vhodom v predor Dekani (km 19,5–km 21,56) poteka trasa severno od hriba Škrljevica pretežno v ukopu do km 20,5, čez območje Tinjanskih njiv pretežno na nasipu do km 21,10; velik nasip je tudi v km 21,45–km 21,56 pred portalom predora Dekani (križanje avtoceste in Globokega potoka).
V km 21,56 sta vzhodna portala predora Dekani. Dolžina predora je 2.200 m (desna cev) in 2.120 m (leva cev). Zahodna portala sta na pobočju hriba Kaštelir v km 23,76 m (desna cev) oziroma km 23,68 (leva cev).
V nadaljevanju poteka trasa avtoceste na nasipu (do km 24,10) po pobočju nad naseljem stanovanjskih blokov Na vardi in v ukopu nad zaselkom Postaja (do km 24,30) ter preide na viadukt Lama dolžine 60 m (desni pas) in 75 m (levi pas). Od km 24,40 dalje poteka trasa avtoceste na severnem obrobju industrijske cone, v km 25,70 pa preide na viadukt Bivje (dolžine 555 m), ki prečka območje sedanjega križišča Ankaran in Rižano. V km 26,40 se trasa načrtovane avtoceste z osjo in niveleto vključi na obstoječo avtocesto Koper–Srmin.
Največji vzdolžni sklon trase je 5.00%, najmanjši radij je 750 m, v razcepu Srmin na obalni cesti pa 450 m.
Računska hitrost za odsek avtoceste je do vstopa v predor Kastelec je 120 km/h, od predora do konca odseka pa je 100 km /h.
Projektirani normalni prečni profil avtoceste je 26,60 m (do vstopa v predor Kastelec) in 25,60 m (od predora do konca odseka). Prečni profil obsega:
Priključka
Priključek Kastelec v km 16,0 je zasnovan levo kot diamant, desno kot polovična deteljica. Priključna cesta je deviacija 1-19 regionalne ceste R3-627.
Priključek Črni Kal v km 19,3 je projektiran v obliki trobente. Priključna cesta z G1-10 (deviacija 1-21), je dolga 1,7 km. Projektirana je z elementi za magistralne ceste, NPP = 10,70 m, min RH = 180 m (izven priključka), kar ustreza VR = 70 km/h.
Priključka Kastelec in Črni Kal sta necestninska.
Razcep
Razcep Srmin je v območju sedanjega ankaranskega križišča (od km 24,70 do km 26,66). Območje razcepa zajema tudi del trase načrtovane hitre ceste Srmin–Škofije (do km 2,46). Območje razcepa je v celoti v območju lokacijskega načrta avtoceste.
V razcepu se povezujeta avtocesta Ljubljana–(Srmin)–Koper in hitra cesta Srmin–Škofije. V povezavi s preoblikovanim ankaranskim križiščem se avtocesta in hitra cesta navezujeta tudi na regionalno in lokalno cestno omrežje. V območju razcepa je možna tudi direktna priključitev Luke Koper na avtocesto.
Razcep Srmin je projektiran v obliki trobente. Vsi kraki za glavne prometne tokove so projektirani za hitrost VR = min 80 km/h, razen kraka za smer Škofije–Ljubljana, ki je projektiran za 70 km /ha.
Spremljajoči objekti
Med traso G1-10 in AC (km 16,5) je ob sedanjem priključku regionalne ceste na G1-10 načrtovano enostransko počivališče Kastelec, ki je dostopno je tudi z G1-10. Počivališče je pomembno predvsem kot razgledišče in turistično-informacijska točka.
Urejeno bo na platoju serpentine začasne izvozne ceste z avtoceste na G1-10 v primeru, da bo začasni izvoz izveden kot etapa gradnje avtoceste.