24. člen
Varstvo naravne dediščine
Regijski kraški park in krajinski park Kraški rob
Avtocesta poteka v dolgem predoru preko območja Petrinjskega krasa in v koridorju sedanje magistralne ceste, G1-10 po območju Spodnjega krasa. Tako so cilji varstva naravne dediščine izpolnjeni v največji meri.
Jame
V bližini znanih jam mora investitor zagotoviti gradnjo tako, da vibracije ne bodo poškodovale podzemnega sveta.
Pri gradnji avtoceste je treba opazovati možne spremembe zaradi vibracij in zagotoviti poostren nadzor, da se v jame ali njihovo bližino ne izlivajo onesnažene vode ali druge nevarne snovi (motorna olja itd.).
Investitor mora zagotoviti speleološki pregled širšega območja z vsemi priključki in deviacijami cest. Speleološki pregled mora vsebovati pregled vseh že dokumentiranih, človeku dostopnih podzemnih kraških pojavov (jam in brezen) in dokumentacijo (tudi načrt) vseh ob pregledu terena na novo odkritih objektov. Če kateri od na novo odkritih objektov ustreza merilom za najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije, je treba preprečiti uničenje. Speleološki pregled opravi za to usposobljena organizacija, ki mora dokumentacijo posredovati Upravi RS za varstvo narave.
Geološka in paleontološka dediščina
Ker se pri zemeljskih delih zaradi kamninske sestave področja lahko odkrijejo nahajališča fosilov in drugi geološki pojavi, je potreben občasen geološki nadzor (paleontološki, strukturni, mineraloški idr.) zemeljskih del na celotnem območju trase AC, vključno s priključki, deviacijami in deponijami. Nadzor izvaja ustrezna strokovna geološka služba. V primeru geoloških najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo (Upravo RS za varstvo narave ali pristojni regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati Upravi RS za varstvo narave.
Favnistični in floristični popisi
Ker je območje, razen Kraškega roba, floristično in favnistično slabo raziskano je treba opraviti kartiranje živega sveta na celotnem območju lokacijskega načrta. Favnistični popisi so potrebni za vodne nevretenčarje, ribe, plazilce, ptice in male sesalce. V primeru posega v (še neznane) kraške jame je potreben tudi popis celotne jamske favne.
Na podlagi teh ugotovitev bodo v času izdelave projekta za pridobitev dovoljenja za graditev podane natančnejše smernice za varstvo ogroženih vrst.
Investitor mora zagotoviti pred posegom pripravo fotodokumentacije (diapozitivi in film) za celotno območje lokacijskega načrta s poudarkom na naravni dediščini in krajinskih strukturah, ki jih bo poseg spremenil.
Vse popise in ostalo dokumentacijo zagotovi investitor v skladu z navodili Uprave RS za varstvo narave in drugih pristojnih strokovnih služb.
Prehodi za divjad
Migracijski koridor velikih sesalcev Slavnik–Petrinjski kras: divjad bo avtocesto na poteku čez Kras lahko prečkala pod viaduktom Smelavc in čez območje Petrinjskega krasa, kjer poteka avtocesta v dolgem predoru.
Migracijski koridor od Rižane na Tinjansko gričevje: prehod za velike sesalce je omogočen nad predorom Dekani in pod viaduktom Črni Kal.
Zaščita ptic pri preletu
Vegetacijski pasovi in zaščitni gozdovi ob trasi so tudi v vlogi zaščite ptic v preletu, zato se v največji možni smeri ohranjajo in vzdržujejo.