12. člen
Krajinsko oblikovanje
Oblikovanje reliefa
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena.
Nakloni nasipov in razprtih usekov so različni in se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1: 1.5 v apnencu oziroma 1: 2 v flišu.
Nasipi
Useki
Obširnejša preoblikovanja reliefa
Oblikovanje gozdnega roba
Kjer trasa preseka gozdne površine se najmanj v pasu 10 m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10 m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob. V območju listnatih gozdov se izvede panjevska sečnja in dosaditev z avtohtonimi listavci.
Sanacija varovalnih in zaščitnih gozdov
Predvidi se dosaditev z borom v dovolj širokem pasu za sanacijo posega (kot je prikazano v grafičnih prilogah LN). Zaščitna ograja se praviloma premakne bližje k cesti, tako da se obstoječi gozd neprekinjeno nadaljuje z novo zasaditvijo.
Zasaditve
Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Vegetacijo se odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno.
Uporabi se zgolj avtohtono vegetacijo, razen na nekaterih območjih posebnih ureditev.
Sanacija antropogenih prvin
Opuščeni deli magistralne in drugih cest se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.
Krake s cesto prekinjenih obstoječih kamnitih zidov se z dozidavo sklene, če to ni mogoče, pa ustrezno zaključi.
Kmetijske terase se smiselno zaključijo oziroma nadaljujejo v ta namen preoblikovanem nasipu ali useku.
Ureditve ob bazenih
Območje bazena z zadrževalnikom, usedalnikom in umirjevalnim bazenom se vključi v širši prostor s pomočjo ustreznega oblikovanja reliefa in zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in možnosti izvajanja rednih vzdrževalnih del. Pri zasnovi zasaditve se uporabi obstoječe sklope vegetacije, tako da se dosadi izkrčen del gozda v ustrezno obliko, ali pa se dosadi manjše skupine drevnine in s tem zmanjša vidno izpostavljenost bazena.
Za izvedbo servisne ceste se po možnosti uporabi obstoječe poti. Servisna cesta in dostop do bazena sta zatravljena, če to ni mogoče, peščena. Servisno cesto je treba izvesti s čim manj nasipi in useki.
Vodnogospodarske ureditve
Za zasuti del struge Tinjanskega potoka se na mestu kontakta z nasipom ceste izvede potrebno utrditev struge oziroma brežine nasipa AC, pri oblikovanju leve brežine pa se višino brežine dimenzionira le na srednje vode, tako da se vsakoletne visoke vode lahko prelivajo po konfiguraciji terena obstoječe grape. Drugi deli ureditve vodotoka se urejajo predvsem s prečnimi pragovi in potrebnimi posameznimi bočnimi utrditvami.
Pod nasipom AC se izvede širši propust (b=4) s hrapavim dnom. Gorvodni odsek se konceptualno ureja tako, da se namesto regulacije v enotnem profilu postavi prag oziroma zaplavna pregrada prek celotnega profila grape in omogoči prosto oblikovanje struge potoka nad vtokom v bazen. Izstočni odsek Globokega potoka se dolvodno od območja zadrževalnega bazena št. 10 prosto spelje po obstoječi grapi, s potrebnimi posameznimi bočnimi in prečnimi utrditvami (brez kanelete).
Zaščitna ograja
Ograja se na določenih mestih smiselno premakne z roba odkupljenega zemljišča in se vključi v ureditev obcestnega prostora.
Območja posebnih ureditev