156. člen
(uporaba splošnih določb in določb, ki veljajo za pogodbo o plačilnih storitvah)
(1)
Določbe 85. in 86. člena tega zakona in določbe podpoglavja 5.2 tega zakona, razen 2. in 3. točke četrtega odstavka 90. člena tega zakona, se uporabljajo za pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih transakcij, razen v primerih iz drugega do četrtega odstavka tega člena.
(2)
Ne glede na tretji odstavek 90. člena oziroma prvi odstavek 103. člena tega zakona ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah ni treba zagotoviti informacij glede najdaljšega roka izvršitve plačilne transakcije prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev v tretji državi, če v trenutku sklenitve okvirne pogodbe s temi informacijami ne razpolaga. Ponudnik plačilnih storitev si v tem primeru po najboljših močeh prizadeva, da uporabniku zagotovi informacije o predvidenem roku izvršitve.
(3)
Če je v zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije v pogodbi o plačilnih storitvah dogovorjeno, da ponudnik plačilnih storitev svojemu uporabniku zaračuna tudi nadomestila, ki jih za izvršitev plačilne transakcije zaračunava drug ponudnik plačilnih storitev ali posrednik, ki sodeluje pri izvrševanju plačilne transakcije, ponudnik plačilnih storitev uporabnika pred odreditvijo transakcije obvesti o višini teh nadomestil. Če ponudnik plačilnih storitev v času odreditve transakcije s temi informacijami ne razpolaga, si po najboljših močeh prizadeva, da uporabniku zagotovi informacije o predvideni višini nadomestil.
(4)
Za okvirno pogodbo, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih transakcij z uporabo plačilnih instrumentov, se ne uporabljata 101. in 102. člen tega zakona.