32. člen
(Modeliranje dejavnikov biometričnega tveganja)
(1)
Zavarovalnice proučujejo, ali je deterministični ali stohastični pristop ustrezen za modeliranje negotovosti dejavnikov biometričnega tveganja.
(2)
Pri ocenjevanju, ali je metoda, ki zanemarja pričakovane prihodnje spremembe dejavnikov biometričnega tveganja, sorazmerna, zlasti pri ocenjevanju napake pri rezultatu, ki je posledica uporabe metode, zavarovalnice upoštevajo trajanje obveznosti.
(3)
Zavarovalnice pri ocenjevanju zagotavljajo, da je metoda, ki predvideva, da so dejavniki biometričnega tveganja neodvisni od kakršnih koli drugih spremenljivk, sorazmerna in da se upoštevajo posebnosti dejavnikov tveganja. Za ta namen bi morala ocena ravni korelacije temeljiti na preteklih podatkih in strokovni oceni.