Za VIII. poglavjem se doda novo VIIIa. poglavje in novi 64.a, 64.b, 64.c, 64.č, 64.d, 64.e, 64.f, 64.g, 64.h, 64.i, 64.j, 64.k, 64.l, 64.m, 64.n, 64.o, 64.p, 64.r in 64.s členi, ki se glasijo:
Vlada vsakih pet let sprejme in objavi nacionalne okvirne cilje za naslednjih deset let za prihodnjo porabo električne energije proizvedeno iz obnovljivih virov energije, izražene v odstotkih porabe električne energije v državi.
Pri sprejemanju nacionalnih okvirnih ciljev mora vlada:
-
upoštevati nacionalne referenčne vrednosti, ki jih določa Direktiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo oziroma drugi mednarodni sporazumi s tega področja,
-
zagotoviti, da so cilji združljivi z nacionalnimi zavezami, sprejetimi v zvezi s podnebnimi spremembami.
Ministrstvo, pristojno za energijo, najkasneje šest mesecev pred sprejetjem in objavo ciljev iz prvega odstavka tega člena pripravi poročilo, v katerem analizira doseganje že zastavljenih ciljev ter predlaga nove ukrepe za doseganje sprejetih ciljev v obravnavanem obdobju. V poročilu mora oceniti tudi obstoječe zakonodajne in druge pravne okvire v zvezi s postopki za pridobitev energetskega dovoljenja, postopki za umeščanje v prostor ter postopki za priklop na omrežje, ki se uporabljajo za proizvodne naprave za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije ter predlagati spremembe.
Vlada vsakih pet let sprejme in objavi nacionalne okvirne cilje za naslednjih deset let, in to:
-
za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom izražene kot odstotek v porabi električne energije;
-
za delež prihranjene primarne energije pri proizvodnji toplote in električne energije ter
-
za delež prihranjenih toplogrednih plinov pri proizvodnji toplote in električne energije.
Za določitev nacionalnih okvirnih ciljev mora vlada:
-
zagotoviti združljivost ciljev z nacionalnimi zavezami, sprejetimi v zvezi s podnebnimi spremembami,
-
upoštevati rezultate študije o analizi nacionalnega potenciala za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, vključno z mikro soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora najkasneje šest mesecev pred sprejetjem in objavo prej omenjenih ciljev, v poročilu analizirati doseganje že zastavljenih ciljev ter predlagati ukrepe, ki spodbujajo gradnjo naprav za soproizvodnjo električne energije in toplote za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po koristni toploti, vključno z določitvijo vrste in obsegom potrebnih podpor, ki bodo za doseganje nacionalnih okvirnih ciljev sprejeti na nacionalni ravni.
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora v poročilu iz prejšnjega odstavka oceniti obstoječe zakonodajne in druge pravne okvire ter predlagati spremembe, da bi se:
-
zmanjšale administrativne in druge ovire za povečanje deleža soproizvodnje;
-
racionalizrali in pospešili upravni postopki v zvezi z izgradnjo naprav za soproizvodnjo ter
-
zagotovila objektivna, pregledna in nediskriminatorna pravila za različne tehnologije za soproizvodnjo.
Ministrstvo, pristojno za energijo, vsake štiri leta oceni napredek pri povečanju deleža soproizvodnje z visokim izkoristkom in o tem obvesti Evropsko Komisijo.
Agencija za energijo na vsaki dve leti objavi poročilo, v katerem analizira uspeh pri doseganju sprejetih nacionalnih okvirnih ciljev iz prvega odstavka 64.a in prvega odstavka 64.b člena tega zakona. V poročilu se morajo upoštevati tudi podnebni dejavniki, ki lahko vplivajo na doseganje sprejetih ciljev, in ugotoviti v kakšni meri so sprejeti ukrepi skladni z nacionalnimi zavezami v zvezi s podnebnimi spremembami.
Sestavni del poročila je tudi navedba ukrepov, ki so sprejeti v državi, da bi se zagotovila zanesljivost sistema jamstev, da so potrdila o izvoru natančna in zanesljiva.
Državni organ pristojen za statistiko, v skladu z metodologijo za določanje električne energije proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter ustvarjenim prihrankom primarne energije v soproizvodnji, ki je določena s predpisom iz 64.e člena tega zakona, predloži Evropski Komisiji vsako leto statistične podatke o nacionalni proizvodnji električne energije in toplote v soproizvodnji, letno statistične podatke o zmogljivostih soproizvodnje in gorivih, ki se uporabljajo za soproizvodnjo ter statistične podatke o prihrankih primarne energije, doseženih z uporabo soproizvodnje.
Za posamezne vrste tehnologij proizvodnih naprav s soproizvodnjo vlada predpiše način določanja izkoristka soproizvodnje z visokim izkoristkom, način izračunavanja količine električne energije iz soproizvodnje, ki se šteje za električno energijo proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter način izračunavanja prihranka primarne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom.
Potrdilo o izvoru električne energije (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o izvoru) je dokument, ki omogoča proizvajalcem, da dokažejo, da je električna energija, ki so jo proizvedli, proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom oziroma iz obnovljivih virov energije. Potrdilo o izvoru se lahko prenese na drugo osebo oziroma se z njim izkazuje proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije pri pridobitvi podpor za tekoče poslovanje ali za zagotovljeni odkup električne energije.
Potrdilo o izvoru lahko pridobi proizvajalec za električno energijo proizvedeno v napravi za proizvodnjo električne energije, ki ima veljavno deklaracijo in ki izkaže, da je v obdobju, na katero se nanaša potrdilo, proizvodna naprava obratovala tako, da je dosegala pogoje in zahteve predpisane za soproizvodnjo z visokim izkoristkom oziroma za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Agencija za energijo izda na zahtevo proizvajalca električne energije za napravo za proizvodnjo električne energije deklaracijo za proizvodno napravo, če izpolnjuje predpisane pogoje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali za proizvodnjo iz obnovljivih virov, Deklaracija se izda za določen čas. Za naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom se izda deklaracija z veljavnostjo enega leta, za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov energije pa z veljavnostjo do petih let.
Imetnik deklaracije mora najkasneje do konca januarja v naslednjem letu po pridobitvi deklaracije, z vlogo Agenciji za energijo dokazati, da je s svojimi parametri in drugimi značilnostmi obratovanja v preteklem letu izpolnjeval pogoje in zahteve iz deklaracije. Če imetnik deklaracije ne izkaže, da je naprava za proizvodnjo električne energije s svojimi parametri in drugimi značilnostmi obratovanja v preteklem letu izpolnjevala pogoje za pridobitev deklaracije in druge zahteve iz deklaracije, Agencija za energijo po uradni dolžnosti uvede postopek odvzema.
Pooblaščene osebe Agencije za energijo iz 89.a člena tega zakona nadzirajo izpolnjevanje pogojev in zahtev iz deklaracije in imajo pri izvrševanju tega nadzora pooblastila, ki jih zakon določa za inšpektorja.
Agencija za energijo z odločbo odvzame deklaracijo, če naprava za proizvodnjo električne energije ne obratuje ali ni vzdrževana in obnavljana tako, da izpolnjuje pogoje iz deklaracije, ter v primeru, da je bila spremenjena tako, da to vpliva na pogoje in zahteve iz deklaracije. Pritožba zoper odločbo o odvzemu deklaracije ne zadrži njene izvršitve.
Agencija za energijo vodi register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. V registru se vodijo podatki o proizvodni napravi, merilnih mestih za energijske tokove, na podlagi katerih se izdaja deklaracija in potrdila o izvoru za proizvedeno električno energijo, značilnostih in obratovanju proizvodne naprave ter o izdaji, veljavnosti ter prenehanju veljavnosti deklaracije. Če je proizvajalec električne energije fizična oseba, se v register vpišejo tudi naslednji osebni podatki:
-
ime in priimek proizvajalca električne energije;
-
stalno prebivališče;
-
rojstni podatki.
Podatki iz registra, razen osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka, so javni.
Osebni podatki se lahko uporabljajo samo za namene vodenja registra deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru.
Vlada predpiše vsebino in obrazec vloge za pridobitev deklaracije, podrobneje uredi način izdajanja deklaracije, pogoje za merilno-registrirne naprave ter za meritve, registracijo in sporočanje merilnih rezultatov, ki jih morajo proizvajalci imeti pri oziroma v napravah za proizvodnjo električne energije in vsebino ter način vodenja registra proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom.
Potrdilo o izvoru izda Agencija za energijo v upravnem postopku na zahtevo proizvajalca električne energije. Vlada lahko predpiše, da se potrdilo o izvoru izda zgolj v elektronski obliki.
Sistemski operaterji omrežij, na katere so priključene naprave za proizvodnjo električne energije, za katere se izdajajo potrdila o izvoru, so dolžni sporočati Agenciji za energijo vse podatke v zvezi s proizvedeno električno energijo, za katero Agencija za energijo izdaja potrdila o izvoru.
Za določeno količino električne energije iz določene naprave za proizvodnjo električne energije je mogoče izdati le eno potrdilo o izvoru.
Potrdilo o izvoru velja 5 let od dneva izdaje.
Če pridobi proizvajalec za električno energijo iz proizvodne naprave eno od podpor po tem zakonu, se vsa potrdila o izvoru, ki jih je proizvajalec pridobil za električno energijo iz te naprave v času prejemanja podpor, prenesejo na center za podpore.
Vlada z uredbo podrobneje uredi način izdaje potrdil o izvoru in način sporočanja podatkov iz drugega odstavka tega člena.
Potrdilo o izvoru električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije mora vsebovati podatke o energetskem viru, iz katerega je bila električna energija proizvedena, z natančno navedbo datumov in krajev proizvodnje, v primeru hidroelektrarn pa tudi podatke o zmogljivosti.
Potrdilo o izvoru električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom mora vsebovati:
-
spodnjo kurilno vrednost goriva, iz katerega je bila električna energija proizvedena, uporabo toplote, proizvedene skupaj z električno energijo, in natančno navedbo datumov in krajev proizvodnje,
-
podrobno navajati količino električne energije proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom, skladno s predpisom vlade iz 64.e člena tega zakona,
-
podrobno navajati prihranke primarne energije, izračunane v skladu predpisom vlade iz 64.e člena tega zakona.
Vlada lahko predpiše tudi druge podatke, ki jih mora vsebovati potrdilo o izvoru, vrsto podatkov, ki jih morajo za pridobitev potrdila o izvoru proizvajalci zagotavljati in način uporabe potrdil o izvoru.
Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije na način in pod pogoji iz Direktive 2001/77/ES in Direktive 2004/8/ ES, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega in drugega odstavka tega člena, kot potrdila o izvoru, ki jih izda Agencija za energijo. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza, mora temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih.
Oseba, ki je zavrnila priznanje potrdila o izvoru, ki ga je izdal pristojni izdajatelj v drugi državi članici Evropske unije, je dolžna na zahtevo Evropske Komisije, priznati potrdilo o izvoru.
Agencija za energijo vodi register potrdil o izvoru.
Register iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj podatke o:
-
proizvedeni električni energiji po posameznih napravah za proizvodnjo električne energije,
-
potrdilih o izvoru, ki jih ima posamezen imetnik, vključno s podatkom o državi, v kateri je bilo posamezno potrdilo izdano,
-
vseh prenosih posameznega potrdila o izvoru,
-
uporabi potrdil o izvoru za dokazovanje, da je bila določena količina električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov (unovčenje potrdila) z vsemi podatki o unovčenem potrdilu in podatki o lastniku unovčenega potrdila,
-
seznam potrdil o izvoru, ki so bila izvožena in uvožena.
Če je imetnik potrdila fizična oseba, se v registru potrdil vodijo tudi naslednji osebni podatki:
-
ime in priimek imetnika;
-
njegovo stalno prebivališče;
-
rojstni podatki.
Osebni podatki se lahko uporabljajo samo za namene vodenja registra deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru.
Del registra potrdil o izvoru je tudi račun v registru, v katerega so vneseni podatki o posameznem imetniku potrdil o izvoru in podatki o vseh potrdilih o izvoru, s katerimi je imetnik opravljal prenose ali unovčenja (v nadaljnjem besedilu: transakcije). Račun proizvajalca se lahko odpre le za proizvajalca električne energije, ki ima za napravo za proizvodnjo električne energije veljavno deklaracijo, račun trgovca pa tudi za vsako drugo osebo, ki pridobi ali opravlja transakcije s potrdili o izvoru.
Posamezni imetnik računa ima vpogled le v podatke, ki so v njegovem računu ali računih.
Agencija za energijo s splošnim aktom podrobneje določi način in pravila za vodenje registra potrdil o izvoru, pogoje za odprtje računa v registru, vodenje računa in zaprtje računa v registru ter način in obliko sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije.
Sistemski operater distribucijskega omrežja in sistemski operater prenosnega omrežja sta dolžna vsako napravo za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki ima veljavno energetsko dovoljenje, soglasje za priključitev na omrežje ter veljavno deklaracijo za proizvodno napravo, na podlagi zahteve investitorja priključiti na omrežje pod pogoji in na način kot jih določa ta zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
Zahtevo za priključitev proizvodne naprave na omrežje lahko vloži tudi investitor, ki še nima veljavne deklaracije, mora pa jo pridobiti v roku šestih mesecev po dokončanju izgradnje in pričetku rednega obratovanja proizvodne naprave.
Investitor proizvodne naprave, ki ima veljavno deklaracijo, ne nosi stroškov morebitnih okrepitev prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki so potrebne zaradi priključitve proizvodne naprave. Ne glede na tretjo alinejo tretjega odstavka 71. člena tega zakona sistemski operater ne sme zavrniti soglasja za priključitev na omrežje investitorju naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Stroške vseh analiz za izdajo soglasja za priključitev na omrežje nosi sistemski operater omrežja.
Stroške izdelave priključnega voda od proizvodne naprave do priključka na omrežje sistemskega operaterja nosi investitor naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
Če investitor proizvodne naprave, ki se priključi na omrežje na podlagi drugega odstavka 64.j člena v šestih mesecih od pričetka rednega obratovanja proizvodne naprave ne pridobi deklaracije za proizvodno napravo, mora povrniti sistemskemu operaterju stroške okrepitve omrežja ter ostale stroške, ki jih je ta imel z okrepitvijo omrežja zaradi priključitve proizvodne naprave.
Sistemski operater prenosnega omrežja oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja mora zagotavljati prenos oziroma distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom.
Sistemski operater prenosnega omrežja oziroma sistemski operater distribucijskega omrežja mora v okviru svojih aktivnosti uravnavanja delovanja omrežja, dispečiranja enot ter v okviru možnosti sistema, dajati prednost elektrarnam na obnovljive vire in soproizvodnji z visokim izkoristkom.
V okviru sistemskih obratovalnih navodil iz 40. člena tega zakona mora sistemski operater distribucijskega omrežja za priključitev vsake naprave za proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov, katere nazivna električna moč ne presega 10 MW, pripraviti in objaviti principe določanja priključnih mest ter, na podlagi operaterjevih obvez za zagotavljanje zanesljivega delovanja omrežja, objaviti zahteve po tehnične opremljenosti naprav, na podlagi katerih jim bo izdano dovoljenje za priključitev na omrežje.
Za proizvodne naprave večje od 10 MW se zahteve po tehnični opremljenosti proizvodnih naprav za zagotavitev zanesljivega delovanja omrežja določijo v energetskem dovoljenju za posamezno proizvodno napravo.
V okviru sistemskih obratovalnih navodil iz 40. člena tega zakona mora sistemski operater distribucijskega omrežja določiti standardna pravila za določanje stroškov tehnične izvedbe priključka od proizvodne naprave, ki oddaja električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v omrežje, do priključitve na omrežje. Ta pravila morajo biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter morajo, za proizvodne naprave z močjo do 10 MW, temeljiti na enakih izhodiščih kot se uporabljajo za priključevanje odjemalcev električne energije.
Na zahtevo investitorja proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov ali iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, katere nazivna električna moč presega 10 MW in za katero je pridobil veljavno energetsko dovoljenje, je sistemski operater omrežja, na katerega naj bi se izvedla priključitev, dolžan v 60 dneh od prejema zahteve, pripraviti celovito in podrobno oceno stroškov priključitve ter terminski plan za izvedbo priključitve na omrežje.
Če se investitor z oceno stroškov in terminskim planom ne strinja, lahko pripravi svoj predlog za priključitev. Če predloga investitorja sistemski operater ne sprejme, o oceni stroškov in o terminskem planu odloči ministrstvo, pristojno za energijo.
Vlada z uredbo podrobneje uredi način priključevanja na omrežje proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, v napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, presegajo ceno električne energije, ki jo je za tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo, lahko dodelijo podpore.
Podpore se namenjajo za proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije, ki ne presegajo 125 MW nazivne električne moči ter za proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 200 MW nazivne električne moči naprave.
Podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša.
Podpora se izvaja kot:
-
zagotovljen odkup proizvedene električne energije, dobavljene v javno omrežje električne energije po ceni, ki jo določi vlada, in sicer za mikro in male proizvodne naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom in za proizvodne naprave na obnovljive vire energije z nazivno električno močjo manjšo od 5 MW;
-
kot finančna pomoč za tekoče poslovanje za ostale proizvajalce.
Če lastnik ali upravljavec proizvodne naprave iz prve alineje prejšnjega odstavka namesto zagotovljenega odkupa samostojno proda proizvedeno električno energijo, je upravičen do finančne pomoči za tekoče poslovanje. V tem primeru je za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo odgovoren član bilančne sheme, ki mu proizvodna naprava pripada. Vlada določi največje število dovoljenih menjav glede načinov izvajanja podpor ter minimalno trajanje.
Podpora se lahko podeli proizvodnim napravam s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, pri katerih od začetka prvega obratovanja ali obratovanja po obnovi, katere investicija predstavlja več kot 50% investicije v enako novo napravo, ni preteklo več kot deset let ter za proizvodno napravo na obnovljive vire energije ni preteklo več kot petnajst let.
Podporo je mogoče pridobiti le za neto proizvedeno električno energijo, za katero je predloženo veljavno potrdilo o izvoru.
Posamezna podpora se lahko izvaja:
-
za proizvodne naprave električne energije s soproizvodnjo z visokim izkoristkom deset let;
-
za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov energije petnajst let oziroma tudi za krajši čas, ki predstavlja razliko med dejansko starostjo proizvodne naprave in zgornjima dovoljenima rokoma za izvajanje podpor.
Vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Pri tem mora upoštevati naslednje kriterije:
-
višina in trajanje potrebne pomoči glede na velikost in tehnologijo proizvodnje električne energije upoštevajoč pri tem vse že pridobljene koristi;
-
trajnostno naravo proizvodnje električne energije s posebnim poudarkom na trajnostnem načinu proizvodnje biomase;
-
pozitivne učinke pri doseganju zastavljenih ciljev, še posebej pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije;
-
velikost družbe, ki za proizvodno napravo prejema pomoč, in njen tržni delež, ki ga ima na trgu z električno energijo oziroma ga bo imela.
Za proizvajalce električne energije v proizvodnih napravah na obnovljive vire energije z nazivno močjo proizvodne naprave do 5 MW in mikro in male soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki imajo sklenjene pogodbe o zagotovljenem odkupu, je za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo odgovoren center za podpore.
Proizvajalci električne energije iz mikro soproizvodnje in male soproizvodnje ter proizvajalci z napravami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih nazivna električna moč ne presega 5 MW, ki prejemajo potrdila o izvoru, vendar zaradi starosti proizvodnih naprav ne prejemajo podpor, se lahko dogovorijo s centrom za podpore, da od njih odkupi vso električno energijo, ki jo ne porabijo sami, po ceni, po kateri center za podpore prodaja električno energijo iz zagotovljenega odkupa na trgu z električno energijo ter, da je odgovoren za ureditev izravnave razlik med njihovo napovedano in realizirano proizvodnjo. Stroške centra za podpore za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo ter stroške povezane s prodajo električne energije v sorazmerju s količino odkupljene energije, in vrsto proizvodnje nosijo ti proizvajalci.
Agencija za energijo pripravi vsako leto do 31. oktobra napoved položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo. Ta napoved se uporabi za določitev cene električne energije iz prvega odstavka tega člena in služi kot podlaga za določanje potrebne višine obratovalnih podpor v prihodnjem letu. Vlada podrobneje predpiše pravila za pripravo napovedi.
O upravičenosti do podpore odloča Agencija za energijo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja.
Agencija za energijo lahko na zahtevo vlagatelja po uradni dolžnosti spremeni ali prekliče veljavnost odločbe o dodelitvi podpore, če se spremeni tržna cena električne energije ali druge okoliščine, zaradi katerih bi podpora po tej odločbi omogočala njenemu prejemniku, da so njegovi prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka prejšnjega člena.
O pritožbi zoper odločbo Agencije za energijo iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za energijo.
Dejavnost centra za podpore obsega naslednje naloge:
-
upravljanje s sredstvi prispevkov iz 64.s člena tega zakona;
-
sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor;
-
odkup električne energije po prvi alineji četrtega odstavka 64.n člena tega zakona po ceni, ki jo določi vlada;
-
odkup električne energije od proizvajalcev iz enajstega odstavka 64.n člena tega zakona;
-
izplačevanje finančnih podpor za tekoče poslovanje;
-
ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo za odkupljeno električno energijo;
-
prodaja odkupljene električne energije na trgu.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so povezane s podporami proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom izvaja center tudi druge dejavnosti, in sicer:
-
dejavnosti povezane z zagotavljanjem zanesljive oskrbe z električno energijo v državi na podlagi uporabe domačih virov primarne energije iz 15. člena tega zakona,
-
dejavnosti povezane z zagotavljanjem zadostnih proizvodnih zmogljivosti iz 52.a člena tega zakona,
-
dejavnosti povezane z izvajanje programov za varčevanje z električno energijo iz 66.b člena tega zakona.
Izvajalec dejavnosti centra za podpore ne sme izvajati dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega ali distribucijskega omrežja.
Center za podpore je dolžan po dokončnosti odločbe o dodelitvi podpore z upravičencem najkasneje v 15 dneh skleniti pogodbo, s katero uredita zagotavljanje podpore in druga vprašanja medsebojnih razmerij v zvezi s tem. Če pogodba ni v skladu z odločbo, se glede neusklajenih vprašanj neposredno uporablja odločba. Če je odločba o dodelitvi podpore spremenjena, se do uskladitve pogodbe uporablja spremenjena odločba. Če je odločba o dodelitvi podpore razveljavljena, mora center za podpore z dokončnostjo odločbe prenehati izplačevati podporo, ne glede na pogodbo.
Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih, zbranih s prispevki za soproizvodnjo in obnovljive vire, ki jih plačujejo odjemalci električne energije po tem zakonu in uporabo teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje centra za podpore in druge predpisane namene.
Vlada podrobneje predpiše način izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena ter ločenega vodenja računovodskih evidenc in obračunov.
Osebe, ki od centra za podpore prejemajo podporo ali prodajajo električno energijo preko centra za podpore, sistemski operaterji, na katerih omrežje so prej navedene osebe priključene ter druge osebe, ki zbirajo za center relevantne podatke, so centru za podpore na njegovo zahtevo dolžni posredovati vse podatke, ki jih ta potrebuje za izvajanje svojih nalog v okviru gospodarske javne službe po tem zakonu.
Center za podpore vodi register prejemnikov podpor. Podatke o prejetih podporah lahko center za podpore posreduje pristojnim organom v okviru poročanj, ki jih je dolžan izvajati.
Vsak končni odjemalec električne energije mora plačevati za posamezno prevzemno predajno mesto prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Vlada podrobneje predpiše način določanja in obračunavanja prispevka iz prejšnjega člena, devetega odstavka 15. člena in osmega odstavka 52.a člena tega zakona.
Višina posameznega prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena je odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno predajnega mesta, kategorije odjemalca ter namena uporabe električne energije.
Višino prispevkov za posamezno koledarsko leto določi vlada najkasneje do 1. decembra v predhodnem letu na podlagi ocene Agencije za energijo in centra za podpore o obsegu potrebnih sredstev za izvajanje programov podpor in druge namene, za katere se ta sredstva po zakonu uporabljajo.
Odjemalec plačuje prispevek kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino.
Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora nemudoma in brezplačno prenesti v korist centra za podpore.
Prispevki so prihodek centra za podpore.
Sredstva prispevkov se uporabljajo za:
-
delovanje centra za podpore;
-
zagotavljanje podpor;
-
odkup električne energije po prvi alineji četrtega odstavka 64.n člena tega zakona;
-
ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo električne energije;
-
druge z zakonom določene namene.«.