(1)
Obsojeno osebo se brez soglasja države, ki je izrekla sodbo, ne more kazensko preganjati, obsoditi ali ji drugače omejiti osebno svobodo ali izročiti tretji državi zaradi nekega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred prenosom izvršitve, vendar ne zaradi tistega, zaradi katerega je bil odobren prenos izvršitve.
(2)
Soglasje države, ki je izrekla sodbo, iz prvega odstavka tega člena ni potrebno: