Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji čistopis 18.5.2013

Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 38-1502/2013, stran 4594 DATUM OBJAVE: 3.5.2013

VELJAVNOST: od 18.5.2013 / UPORABA: od 18.5.2013

RS 38-1502/2013

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 18.5.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 9.9.2026: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 38/13

Časovnica

Na današnji dan, 9.9.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 18.5.2013
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1502. Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 18/08) ter 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 18. redni seji dne 11. 4. 2013 sprejel
O D L O K
o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1)

S tem odlokom se sprejme izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Šmartno pri Litiji, ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o., Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana, pod št. 194-03-09.

(2)

Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.

(3)

Besedilo izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Splošne določbe,
III. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji,
IV. Posebni prostorski izvedbeni pogoji,
V. Prehodne in končne določbe.
Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora.
Priloga 2 – Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območja OPPN in DPA.

(4)

Kartografski del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta vsebuje naslednje karte:

1.

Pregledna karta občine, M = 1:50 000;

2.

Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, M = 1:50 000;

3.

Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M = 1:5000;

4.

Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, M = 1:5000;

5.

Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov, M = 1:5000.

(5)

Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

2. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

3. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1)

Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:

-

območja namenske rabe prostora,

-

prostorske izvedbene pogoje,

-

območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).

(2)

Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3)

Poleg določb tega izvedbenega dela, je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

4. člen

(označevanje enot urejanja prostora)

(1)

Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.

(2)

Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. Primer zapisa oznake enote urejanja:
ŠM_1      ŠM – oznaka funkcionalne enote,
1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote.

5. člen

(funkcionalne enote)
Enote urejanja prostora se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
+--------------------------+------------------------------------+
|OZNAKA ENOTE UREJANJA     |IME ENOTE UREJANJA PROSTORA         |
|PROSTORA                  |                                    |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        GD|Gradišče                            |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        GR|Gozd – Reka                         |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        JA|Jablanica                           |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        JV|Ježni Vrh                           |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        LB|Liberga                             |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        PO|Poljane                             |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        RA|Račica                              |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        ŠM|Šmartno                             |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        ŠT|Štanga                              |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        VT|Vintarjevec                         |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        ŠP|državne in lokalne ceste            |
|                          |Odlok o občinskem podrobnem         |
|                          |prostorskem načrtu za prostorsko    |
|                          |ureditev skupnega pomena za         |
|                          |obvoznico Šmartno pri Litiji na     |
|                          |cesti R2-416 – odsek 1346 in 1347   |
+--------------------------+------------------------------------+
|                        ŠE|območje državnega lokacijskega      |
|                          |načrta (Uredba o državnem           |
|                          |lokacijskem načrtu za daljnovod     |
|                          |2×400 kV Beričevo–Krško, Uradni list|
|                          |RS, št. 5/06, 33/07 – ZPNačrt)      |
+--------------------------+------------------------------------+

6. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)

Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

-

splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. poglavju,

-

posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v IV. poglavju in

-

podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.

(2)

Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)

Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.

(4)

Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.

(5)

Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v IV. poglavju in v Prilogi 2.

7. člen

(splošna določila o namenski rabi prostora)

(1)

Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

-

območja stavbnih zemljišč,

-

območja kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja vodnih zemljišč,

-

območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin.

(2)

Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe, razen namenska raba gozd. Za območja stanovanj, centralnih dejavnosti, območja razpršene poselitve in kmetijska zemljišča je še podrobneje opredeljena podrobnejša namenska raba prostora glede na tipologijo gradnje oziroma glede lego v vinogradniških območjih.

(3)

Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v spodnji Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju IV. Posebni prostorski izvedbeni pogoji.
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
+--------------+--------------------+---------------------------+
|OBMOČJA       |OBMOČJA PODROBNEJŠE |Podrobneje prikazana       |
|OSNOVNE       |NAMENSKE RABE       |podrobnejša namenska raba  |
|NAMENSKE RABE |                    |glede na tipologijo        |
|              |                    |gradnje                    |
+--------------+------------------------------------------------+
|OBMOČJA       |S – OBMOČJA STANOVANJ                           |
|STAVBNIH      |                                                |
|ZEMLJIŠČ      |                                                |
+--------------+--------------------+---------------------------+
|              |SS – stanovanjske   |SSs – urbana prostostoječa |
|              |površine            |enostanovanjska pozidava   |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |SSv – urbana               |
|              |                    |večstanovanjska pozidava   |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |SSn – urbana strnjena      |
|              |                    |stanovanjska pozidava      |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |SB – stanovanjske   |SB – stanovanjske površine |
|              |površine za posebne |za posebne namene          |
|              |namene              |                           |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |SK – površine       |SKs – površine             |
|              |podeželskega        |podeželskega naselja,      |
|              |naselja             |mešano kmetije in          |
|              |                    |stanovanjske hiše          |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |SKg – kmetijsko-           |
|              |                    |gospodarski objekti        |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |SP – površine       |SP – površine počitniških  |
|              |počitniških hiš     |hiš                        |
|              +------------------------------------------------+
|              |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI               |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |CU – osrednja       |CU – osrednja območja      |
|              |območja centralnih  |centralnih dejavnosti      |
|              |dejavnosti          |                           |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |CD – druga območja  |CDi – dejavnosti           |
|              |centralnih          |izobraževanja, vzgoje in   |
|              |dejavnosti          |športa                     |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |CDk – kulturna dejavnost,  |
|              |                    |javna uprava, gasilski dom |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |CDv – verski objekti s     |
|              |                    |pripadajočimi ureditvami   |
|              +------------------------------------------------+
|              |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI              |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |IG – gospodarske cone      |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |IK – površine z objekti za |
|              |                    |kmetijsko proizvodnjo      |
|              +------------------------------------------------+
|              |B – POSEBNA OBMOČJA                             |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |BC – športni centri        |
|              +------------------------------------------------+
|              |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN                     |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |ZS – površine za oddih,    |
|              |                    |rekreacijo in šport        |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |ZP – parki                 |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |ZD – druge urejene zelene  |
|              |                    |površine                   |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |ZK – pokopališča           |
|              +------------------------------------------------+
|              |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN                   |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |PC – površine cest         |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |PO – ostale prometne       |
|              |                    |površine                   |
|              +------------------------------------------------+
|              |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE           |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |E – območja energetske     |
|              |                    |infrastrukture             |
|              +------------------------------------------------+
|              |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE             |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |                    |O – območja okoljske       |
|              |                    |infrastrukture             |
|              +------------------------------------------------+
|              |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE                |
|              +--------------------+---------------------------+
|              |A – površine        |A – površine razpršene     |
|              |razpršene poselitve |poselitve                  |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |Av – površine razpršene    |
|              |                    |poselitve v vinogradniških |
|              |                    |območjih                   |
+--------------+------------------------------------------------+
|OBMOČJA       |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ                 |
|KMETIJSKIH    |                                                |
|ZEMLJIŠČ      |                                                |
+--------------+--------------------+---------------------------+
|              |                    |K1 – najboljša kmetijska   |
|              |                    |zemljišča                  |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |K1v – najboljša kmetijska  |
|              |                    |zemljišča v vinogradniškem |
|              |                    |območju                    |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |K2 – druga kmetijska       |
|              |                    |zemljišča                  |
|              |                    +---------------------------+
|              |                    |K2v – druga kmetijska      |
|              |                    |zemljišča v vinogradniškem |
|              |                    |območju                    |
+--------------+------------------------------------------------+
|OBMOČJA       |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ                    |
|GOZDNIH       |                                                |
|ZEMLJIŠČ      |                                                |
+--------------+--------------------+---------------------------+
|              |                    |G – gozdna zemljišča       |
+--------------+------------------------------------------------+
|OBMOČJA VODA  |V – OBMOČJA VODA                                |
+--------------+--------------------+---------------------------+
|              |                    |VC – celinske vode         |
+--------------+------------------------------------------------+
|OBMOČJA DRUGIH|L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN                  |
|ZEMLJIŠČ      |                                                |
+--------------+--------------------+---------------------------+
|              |                    |LN – površine nadzemnega   |
|              |                    |pridobivalnega prostora    |
+--------------+--------------------+---------------------------+

III. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III. 1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

8. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1)

Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Šmartno pri Litiji v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:

-

gradnja novega objekta

-

dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu,

-

rekonstrukcija,

-

vzdrževanje objekta,

-

odstranitev objekta.

(2)

Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem in tretjem odstavku 23. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3)

Dozidave se dovolijo v bruto tlorisni površini do 50 % osnovnega objekta.

(4)

Na celotnem območju Občine Šmartno pri Litiji je dovoljena gradnja omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer:

-

cevovodi za pitno in odpadno vodo,

-

elektroenergetski vodi,

-

komunikacijski vodi,

-

plinovodi,

-

posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

rekonstrukcije lokalnih cest.

(5)

Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja. Kadar nezakonito zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na določbe tega odloka dopustna nujna dela za zaščito objekta ali odstranitev objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico.

(6)

Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za poseg v prostor je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja okolja in način sanacije deponiranega materiala.

9. člen

(vrste nezahtevnih in enostavnih objektov)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost.

10. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)

(1)

Spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.

(2)

Kadar je za spremembo namembnosti objekta potrebna rekonstrukcija objekta, je glede na novo namembnost treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti tudi tehnične lastnosti objekta, ki vplivajo na njegovo požarno in potresno varnost.

III. 2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

11. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)

Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.

(2)

Gradnja novih gradbeno-inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.

(3)

Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe vključno z balkoni morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1,5 m, razen v primerih iz šestega odstavka tega člena.

(4)

V primeru odstranitve obstoječe zakonito zgrajene stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.

(5)

Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(6)

Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(7)

V enotah urejanja z oznako IG in IK morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s predpisi iz varstva pred požarom.

(8)

Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih ob gozdnih površinah je dopustna v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in je pridobljeno soglasje pristojne gozdarske službe.

III. 3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev

12. člen

(določanje velikosti objektov)

(1)

Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:
FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab;
FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo Določen je za območja podrobnejših namenskih rab;
FP – Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo;
DBP – Delež odprtih bivalnih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo (izražen v odstotkih).

(2)

V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3)

Kadar za gradnjo višina objektov s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor znaša višina med koto pritličja in koto slemena najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje, z izjemo cerkvenih zvonikov in drugih objektov (silosi, gasilski domovi).

(4)

Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za novogradnje. V primeru, da gre za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta na območju registrirane kulturne dediščine, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(5)

Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega za gradnjo (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(6)

Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DBP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DBP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja.

13. člen

(dopustna izraba prostora)
Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|Podrobnejša namenska     |FI       |FZ (faktor    |DBP (delež  |
|raba                     |(faktor  |zazidanosti)  |odprtih     |
|                         |izrabe)  |              |bivalnih    |
|                         |         |              |površin -   |
|                         |         |              |%)          |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SSs – prostostoječa      |/        |0,3           |20          |
|stanovanjska pozidava    |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SSn – urbana strnjena    |/        |0,5           |20          |
|stanovanjska pozidava    |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SSv – urbana             |/        |0,5           |20          |
|večstanovanjska pozidava |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SKs – površine           |/        |0,3           |20          |
|podeželskega naselja     |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SKg – kmetijsko -        |/        |0,4           |15          |
|gospodarski objekti      |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SP – površine            |/        |0,3           |20          |
|počitniških hiš          |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|SB– stanovanjske         |1,1      |/             |20          |
|površine za posebne      |         |              |            |
|namene                   |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|Av– razpršena poselitev  |/        |0,3           |10          |
|v vinogradniškem območju |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|A-razpršena poselitev    |/        |0,4           |10          |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|IG – gospodarske cone    |/        |0,6           |15          |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|IK – površine z objekti  |/        |0,7           |15          |
|za kmetijsko proizvodnjo |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|CU – osrednja območja    |1        |0,8           |10          |
|centralnih dejavnosti    |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|CDv – verski objekti s   |0,9      |/             |10          |
|pripadajočimi ureditvami |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|CDi – dejavnosti         |1        |/             |20          |
|izobraževanja, vzgoje in |         |              |            |
|športa                   |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|CDk – kulturna           |1        |/             |20          |
|dejavnost, javna uprava, |         |              |            |
|gasilski dom             |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|BC – športni centri      |1        |/             |20          |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|E – območja energetske   |1        |0,8           |15          |
|infrastrukture           |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|O – območja okoljske     |0,9      |/             |15          |
|infrastrukture           |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+
|PO – ostale prometne     |0,7      |0,3           |10          |
|površine                 |         |              |            |
+-------------------------+---------+--------------+------------+

III. 4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

14. člen

(tipologija objektov)
Preglednica 4: Tip zazidave AE
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |AE                                                |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |nizki prostostoječi objekti                       |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |– enostanovanjska prostostoječa stavba, ki se z   |
|objekta     |nobeno stranico v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne |
|oziroma     |stika s sosednjimi stavbami, višinski gabarit do  |
|zazidave    |P+1+M;                                            |
|            |– tloris mora biti podolgovat z razmerjem stranic |
|            |minimalno 1:1,4, oziroma naj sledi tipičnemu      |
|            |razmerju značilnemu za stavbno dediščino v enoti  |
|            |urejanja prostora.                                |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– elementi na fasadah morajo biti osno simetrično |
|fasade      |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter      |
|            |vertikalna členitev fasad, strukturiranje in      |
|            |postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
|            |fasadnih elementov naj bo usklajeno s             |
|            |tradicionalnimi objekti;                          |
|            |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost        |
|            |celotne podobe objekta;                           |
|            |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno      |
|            |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne    |
|            |oblike;                                           |
|            |– fasade so lahko tudi lesene in obložene s       |
|            |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan  |
|            |les;                                              |
|            |– detajli na objektih naj bodo v območjih         |
|            |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih |
|            |so dopustni do največ 25% fasadne površine.       |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°     |
|strehe      |stopinj;                                          |
|            |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo       |
|            |stranico;                                         |
|            |– izjemoma se dovolijo ravne strehe, če se pri    |
|            |objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do  |
|            |višine P+1 (tlorisni in višinski gabarit) in      |
|            |tradicionalni fasadni materiali (omet, les,       |
|            |opeka, avtohtoni kamen);                          |
|            |– na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov,   |
|            |strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve   |
|            |mansarde v skupni velikosti največ 20% celotne    |
|            |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od     |
|            |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot    |
|            |osnovna streha;                                   |
|            |– na strešinah je dovoljena postavitev sončnih    |
|            |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo      |
|            |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti    |
|            |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi     |
|            |sestavni del strehe. Fotovoltaične celice na      |
|            |kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah     |
|            |kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi  |
|            |predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to |
|            |sprejemljivo.;                                    |
|            |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno      |
|            |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne |
|            |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.    |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 5: Tip zazidave BE
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |BE                                                |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |nizki strnjeni objekti                            |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |– objekti v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z  |
|objekta     |eno stranico ali z njenim delom, višina do 3      |
|oziroma     |etaže (P+1+M);                                    |
|zazidave    |– vrstna hiša do 3 etaže (P+1+M);                 |
|            |– dvojčki do 3 etaže (P+1+M).                     |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna      |
|fasade      |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih        |
|            |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo     |
|            |enostavni;                                        |
|            |– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih         |
|            |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve       |
|            |fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih     |
|            |sodobnih materialov);                             |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih |
|            |so dopustni do največ 25 % fasadne površine.      |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– dovoljene so dvokapne in enokapne strehe;       |
|strehe      |– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z     |
|            |ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih     |
|            |teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih        |
|            |dozidav;                                          |
|            |– dovoljeni so strešna okna, lahko pa tudi        |
|            |dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna     |
|            |streha, ob pogoju, da osnovna streha ostaja enaka |
|            |drugim v nizu, vrsti in da so vse frčade v nizu   |
|            |poenoteno oblikovane;                             |
|            |– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih    |
|            |kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo  |
|            |segati nad sleme strehe; fotovoltaične celice na  |
|            |kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah     |
|            |kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi  |
|            |predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to |
|            |sprejemljivo;                                     |
|            |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno      |
|            |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne |
|            |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.    |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 6: Tip zazidave BV
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |BV                                                |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |visoki podolgovati objekti                        |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |podolgovati objekt, višinski gabarit več kot 3    |
|objekta     |etaže (bloki, poslovne palače)                    |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno      |
|fasade      |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne    |
|            |oblike;                                           |
|            |– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih         |
|            |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve       |
|            |fasad, uporaba lesa-uporabi se rezan les, kovine, |
|            |stekla in drugih sodobnih materialov);            |
|            |– detajli na objektih naj bodo v območjih         |
|            |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih |
|            |so dopustni do največ 25 % fasadne površine.      |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°     |
|strehe      |stopinj;                                          |
|            |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo       |
|            |stranico;                                         |
|            |– izjemoma se dovolijo ravne strehe;              |
|            |– pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za  |
|            |osvetljevanje dovoljena uporaba frčad in strešnih |
|            |oken v skupni velikosti največ 20 % celotne       |
|            |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od     |
|            |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot    |
|            |osnovna streha;                                   |
|            |– na strešinah je dovoljena postavitev sončnih    |
|            |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo      |
|            |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti    |
|            |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi     |
|            |sestavni del strehe. Posamezne objekte je         |
|            |potrebno reševati celovito in ne po delih;        |
|            |Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso |
|            |dopustne, na enotah kulturne dediščine pa         |
|            |izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne    |
|            |presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo;       |
|            |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno      |
|            |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne |
|            |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.    |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 7: Tip zazidave AV
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |AV                                                |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |visoki prosto stoječi objekti                     |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |Prosto stoječ objekt, ki se z nobeno stranico ne  |
|objekta     |stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit več  |
|oziroma     |kot tri etaže (stolpiči, vila bloki, poslovni     |
|zazidave    |objekti).                                         |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno      |
|fasade      |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne    |
|            |oblike;                                           |
|            |– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih         |
|            |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve       |
|            |fasad, uporaba lesa-uporabi se rezan les, kovine, |
|            |stekla in drugih sodobnih materialov);            |
|            |– detajli na objektih naj bodo v območjih         |
|            |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih |
|            |so dopustni do največ 25 % fasadne površine.      |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°     |
|strehe      |stopinj;                                          |
|            |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo       |
|            |stranico;                                         |
|            |– izjemoma se dovolijo ravne strehe;              |
|            |– pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za  |
|            |osvetljevanje dovoljena uporaba frčad in strešnih |
|            |oken v skupni velikosti največ 20 % celotne       |
|            |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od     |
|            |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot    |
|            |osnovna streha;                                   |
|            |– na strešinah je dovoljena postavitev sončnih    |
|            |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo      |
|            |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti    |
|            |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi     |
|            |sestavni del strehe. Posamezne objekte je         |
|            |potrebno reševati celovito in ne po delih;        |
|            |Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso |
|            |dopustne, na enotah kulturne dediščine pa         |
|            |izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne    |
|            |presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo;       |
|            |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno      |
|            |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne |
|            |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.    |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 8: Tip zazidave C
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |C                                                 |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |kmetijsko-gospodarski objekti                     |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |– objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije  |
|objekta     |in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo       |
|oziroma     |živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji,         |
|zazidave    |kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti);  |
|            |– višinski gabarit: do 2 etaži (P+1);             |
|            |– tloris manj zahtevnih objektov mora biti        |
|            |podolgovat z razmerjem stranic min 1:1,5 oziroma  |
|            |naj sledi tipičnemu razmerju značilnemu za        |
|            |stavbno dediščino v enoti urejanja prostora.      |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno      |
|fasade      |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne    |
|            |oblike;                                           |
|            |– detajli na objektih naj bodo v območjih         |
|            |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°     |
|strehe      |stopinj;                                          |
|            |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo       |
|            |stranico;                                         |
|            |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno      |
|            |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne |
|            |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.    |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 9: Tip zazidave CV
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |CV                                                |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |kmetijsko-gospodarski objekti v vinogradniških    |
|oziroma     |območij                                           |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |– objekti za shranjevanje kmetijskih pridelkov in |
|objekta     |manjše kmetijske mehanizacije (zidanice, kašče,   |
|oziroma     |hrami);                                           |
|zazidave    |– največja dovoljena bruto etažna površina do 30  |
|            |m2;                                               |
|            |– višinski gabarit: P ali v celoti ali delno      |
|            |vkopana klet (K+P), ki je lahko velika največ     |
|            |toliko kot bruto etažna površina etaže P; višina  |
|            |najvišje točke največ 6 m merjeno od najnižje     |
|            |točke objekta, katerega streha je hkrati strop    |
|            |nad prostorom.                                    |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |–fasade so lahko horizontalno in vertikalno       |
|fasade      |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne    |
|            |oblike;                                           |
|            |– detajli na objektih naj bodo v območjih         |
|            |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°     |
|strehe      |stopinj;                                          |
|            |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo       |
|            |stranico;                                         |
|            |– strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv |
|            |poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno     |
|            |bleščeča.                                         |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 10: Tip zazidave D
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |D                                                 |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |nizki podolgovati objekti z dvokapno streho       |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |– prostostoječa enostanovanjska stavba            |
|objekta     |podolgovatega tlorisa – z razmerjem stranic       |
|oziroma     |minimalno 1:1,7;                                  |
|zazidave    |– višinski gabarit do 2 etaži (P+M).              |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– elementi na fasadah morajo biti osno simetrično |
|fasade      |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter      |
|            |vertikalna členitev fasad, strukturiranje in      |
|            |postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih |
|            |fasadnih elementov naj bo usklajeno s             |
|            |tradicionalnimi objekti;                          |
|            |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost        |
|            |celotne podobe objekta;                           |
|            |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno      |
|            |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne    |
|            |oblike;                                           |
|            |– fasade so lahko tudi lesene in obložene s       |
|            |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan  |
|            |les;                                              |
|            |– detajli na objektih naj bodo v območjih         |
|            |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih |
|            |so dopustni do največ 25 % fasadne površine.      |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad.                 |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45°     |
|strehe      |stopinj;                                          |
|            |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo       |
|            |stranico;                                         |
|            |– možno je odpiranje strešin s frčadami za        |
|            |potrebe osvetlitve mansarde, vendar odprtine ne   |
|            |smejo presegati 20 % tlorisa posamezne strešine.  |
|            |Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne     |
|            |strehe in morajo imeti enak naklon kot osnovne    |
|            |strehe;                                           |
|            |– postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na  |
|            |strehah objektov ni dovoljeno postavljati tako,   |
|            |da segajo nad slemena streh. Postavitev mora biti |
|            |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi     |
|            |sestavni del strehe;                              |
|            |– dovoljeni so čopi;                              |
|            |– strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv |
|            |poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno     |
|            |bleščeča.                                         |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 11: Tip zazidave E
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |E                                                 |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |objekti velikega merila                           |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |Pritlični ali nadstropni objekti velikih          |
|objekta     |razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim,      |
|oziroma     |športu in posebnim dejavnostim, kot so            |
|zazidave    |nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni      |
|            |parki.                                            |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna      |
|fasade      |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih        |
|            |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo     |
|            |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu       |
|            |oziroma območju;                                  |
|            |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad           |
|            |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,       |
|            |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,     |
|            |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot            |
|            |poudarkov);                                       |
|            |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj   |
|            |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, |
|            |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo       |
|            |kakovostni ambienti;                              |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva.               |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor,  |
|strehe      |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi      |
|            |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem         |
|            |prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če   |
|            |se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno  |
|            |kakovost;                                         |
|            |– za objekte znotraj industrijskega kompleksa se  |
|            |dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem |
|            |kompleksu poenotene;                              |
|            |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne |
|            |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona    |
|            |(do 17°);                                         |
|            |– dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in  |
|            |sončnih celic; postavitev mora biti usklajena z   |
|            |naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del    |
|            |strehe;                                           |
|            |– dovoljena je kritina v sivi, temno- sivi,       |
|            |opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti |
|            |trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh   |
|            |barv v primeru ravnih streh.                      |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 12: Tip zazidave F
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |F                                                 |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |tehnološki objekti                                |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |Proizvodni objekti, silosi, cisterne,             |
|objekta     |infrastrukturni objekti s svojstvenim             |
|oziroma     |oblikovanjem: elektrarna, bioplinarna, čistilna   |
|zazidave    |naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, |
|            |separacija, betonarna in drugi podobni objekti.   |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna      |
|fasade      |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih        |
|            |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo     |
|            |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu       |
|            |oziroma območju;                                  |
|            |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad           |
|            |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,       |
|            |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,     |
|            |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot            |
|            |poudarkov);                                       |
|            |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj   |
|            |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, |
|            |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo       |
|            |kakovostni ambienti;                              |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva.               |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor,  |
|strehe      |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi      |
|            |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem         |
|            |prostoru;                                         |
|            |– za objekte znotraj industrijskega kompleksa se  |
|            |dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem |
|            |kompleksu poenotene; dovolijo se odstopanja in    |
|            |novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-    |
|            |arhitekturno kakovost;                            |
|            |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne |
|            |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona(do |
|            |17°);                                             |
|            |– dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in  |
|            |sončnih celic;                                    |
|            |– dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni |
|            |ali temno rjavi barvi. Dovoljeno je odstopanje od |
|            |teh barv v primeru ravnih streh. Kritina ne sme   |
|            |biti trajno bleščeča.                             |
+------------+--------------------------------------------------+
Preglednica 13: Tip zazidave G
+------------+--------------------------------------------------+
|Oznaka tipa |G                                                 |
|objekta     |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Tip objekta |svojstveni objekti                                |
|oziroma     |                                                  |
|zazidave    |                                                  |
+------------+--------------------------------------------------+
|Opis tipa   |Posamezni objekt ali skupina objektov s           |
|objekta     |svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo        |
|oziroma     |(cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in         |
|zazidave    |objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge      |
|            |objekte iz tega člena).                           |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna      |
|fasade      |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih        |
|            |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo     |
|            |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu       |
|            |oziroma območju;                                  |
|            |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad           |
|            |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,       |
|            |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,     |
|            |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot            |
|            |poudarkov);                                       |
|            |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih      |
|            |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in         |
|            |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična,    |
|            |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma       |
|            |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z |
|            |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je   |
|            |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter          |
|            |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih.      |
|            |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih |
|            |so dopustni do največ 25?% % fasadne površine.    |
|            |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih    |
|            |umetniških poslikav slepih fasad ter sakralnih    |
|            |objektov, gasilskih domov in objektov za kulturne |
|            |dejavnosti in drugih objektov s posebnim          |
|            |simbolnim pomenom.                                |
+------------+--------------------------------------------------+
|Oblikovanje |– dovoljena je kritina v sivi, temno-sivi,        |
|strehe      |opečni, temno-rjavi ali temno-zeleni barvi.       |
|            |Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je |
|            |odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh;    |
|            |– na posamičnih dominantnih objektih ali          |
|            |zaključenih celotah objektov (primer: cerkev,     |
|            |samostan, proštija, sodišče) je dovoljen drugačen |
|            |naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo    |
|            |pločevino ustrezne barve.                         |
+------------+--------------------------------------------------+

15. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1)

Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.

(2)

Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po:

-

zasnovi izrabe zemljišča,

-

odmiku od sosednjih objektov,

-

sestavi osnovnih stavbnih mas,

-

višini in gradbeni črti,

-

naklonu streh in barvi kritine,

-

smeri slemen,

-

razmerju fasad in orientaciji dostopov.

(3)

Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa BV in G je potrebno upoštevati naslednja pravila:

-

dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;

-

na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);

-

na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.

(4)

Na objektih, ki mejijo na javne površine, je na podlagi soglasja upravljavca javne površine dopustno graditi napušče, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Previsni del je lahko širok do 1,5 m, najmanj 4 m nad koto pritličja.

(5)

Tlorisni gabariti stavb so praviloma podolgovati. Razmerja so določena v pogojih za oblikovanje v enotah urejanja prostora.

(6)

Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba prilagoditi splošni podobi naselja.

(7)

Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetni objekti značilne kmečke arhitekture naj ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.

(8)

Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe.

(9)

Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.

16. člen

(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)

Zelene površine so nepozidana območja namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem, v negrajenem okolju, ter ohranjanju naravnih vrednot. Zelene površine so oblikovane parkovne površine, zelene ločnice v prostoru, pokopališča in druge zelene površine, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja v naselju. V območjih namenske rabe zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.

(2)

Faktor odprtih zelenih površin določen za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe prostora stavbnih zemljišč vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.

(3)

V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.

(4)

Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(5)

Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(6)

Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.

(7)

Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega za gradnjo novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:

-

v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je o 2,0 m,

-

odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

(8)

Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega za gradnjo.

(9)

Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.

(10)

Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

17. člen

(urejanje okolice objektov)
Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna. Premostitve višinskih razlik ob objektih in stavbah z javnimi funkcijami morajo vključevati tudi neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.

18. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)

Na vseh zemljiščih namenjenih za gradnjo je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 13, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. Enako velja za parkiranje na javnih površinah.

(2)

Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

(3)

Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.

(4)

V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.

(5)

Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih in območjih razpršene poselitve niso dovoljena.

(6)

Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(7)

Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
Preglednica 13: Parkirni normativi
+--------------------------------+------------------------------+
|DEJAVNOST OZIROMA NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST        |
+---------------------------------------------------------------+
|Stanovanja in bivanje                                          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Enostanovanjske stavbe in       |3 parkirna mesta na stanovanje|
|dvostanovanjske stavbe (AE, BE, |                              |
|D)                              |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Tri-in večstanovanjske stavbe   |2 parkirni mesti na stanovanje|
|                                |od tega 10 % na terenu za     |
|                                |obiskovalce                   |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne  |1 parkirno mesto na 3 postelje|
|namene (domovi za ostarele,     |                              |
|vzgojni zavodi)                 |                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Poslovno-trgovske dejavnosti                                   |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe javne uprave             |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|                                |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|(pisarniški in upravni prostori |uporabne površine             |
|ter druge storitve)             |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Druge upravne in pisarniške     |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|stavbe (mešani poslovni         |uporabne površine             |
|programi)                       |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina       |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|lokalna pod 500 m2)             |uporabne površine, vendar ne  |
+--------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest     |
|Trgovske stavbe (trgovina z     |                              |
|neprehrambenimi izdelki)        |                              |
+--------------------------------+                              |
|Trgovske stavbe (nakupovalni    |                              |
|center do 2500 m2)              |                              |
+--------------------------------+                              |
|Trgovske stavbe (nakupovalni    |                              |
|center nad 2500 m2)             |                              |
+--------------------------------+                              |
|Trgovske stavbe (odprte in      |                              |
|pokrite tržnice)                |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za druge storitvene      |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|dejavnosti (obrtno-servisne     |uporabne površine, vendar ne  |
|dejavnosti – frizer, urar,      |manj kot 3 parkirna mesta     |
|čistilnica, fizioterapija,      |                              |
|avtopralnice, lekarne …)        |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Trgovske stavbe (večnamenski    |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|trgovsko zabaviščni, poslovni   |uporabne površine             |
|centri)                         |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Bencinski servisi               |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|                                |prodajnih površin, vendar ne  |
|                                |manj kot 4 parkirna mesta     |
+---------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti                                            |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 sedežev |
|(gledališča, koncertne hiše,    |                              |
|večnamenske dvorane, kino,      |                              |
|galerija)                       |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Muzeji in knjižnice             |1 parkirno mesto na 80 m2     |
|                                |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za opravljanje verskih   |2 parkirni mesti na 30 m2     |
|obredov                         |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športne dejavnosti              |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športna igrišča (stadion ipd.)  |1 parkirno mesto na 100 m2    |
|                                |površine igrišč,              |
|                                |poleg tega 20 % parkirnih mest|
|                                |za avtobuse, a ne manj kot 2  |
|                                |parkirni mesti za avtobuse    |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športne dvorane s prostori za   |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|gledalce                        |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športne dvorane (večnamenske    |1 parkirno mesto na 15 m2     |
|dvorane, pretežno namenjene     |uporabne površine             |
|razvedrilu) (wellness,          |                              |
|fizioterapija, fitnes ipd.)     |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Športna igrišča (javna          |1 parkirno mesto na 150 m2    |
|kopališča)                      |uporabne površine             |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebne dejavnosti                                             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za   |1 parkirno mesto na 1 sobo    |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, |                              |
|prenočišča, penzioni)           |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Gostilne, restavracije,         |1 parkirno mesto na 6 sedežev |
|točilnice, bari                 |in 1 parkirno mesto na tekoči |
|                                |meter točilnega pulta, a ne   |
|                                |manj kot 4 parkirna mesta     |
+--------------------------------+------------------------------+
|Druge gostinske stavbe za       |1 parkirno mesto na 10 postelj|
|kratkotrajno nastanitev         |                              |
|(mladinska prenočišča)          |                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Družbene dejavnosti                                            |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za zdravstvo             |1 parkirno mesto na 5 postelj |
|(bolnišnice)                    |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za zdravstvo             |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|(zdravstveni dom, ambulante,    |uporabne površine, a ne manj  |
|veterinarske ambulante)         |kot 4 parkirna mesta          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zavetišče  |1 parkirno mesto na 150 m2    |
|za živali)                      |uporabne površine, a ne manj  |
|                                |kot 4 parkirna mesta          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za izobraževanje         |2,5 parkirnih mest na učilnico|
|(osnovne šole)                  |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za izobraževanje         |2,5 parkirnih mest na učilnico|
|(srednje šole)                  |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Stavbe za izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na oddelek,|
|                                |od tega 20 % za kratkotrajno  |
|                                |parkiranje                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Proizvodne dejavnosti                                          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Obrt in servisi                 |1 parkirno mesto na učilnico  |
|                                |na 20 m2 neto površine        |
+--------------------------------+------------------------------+
|Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 30 m2     |
|                                |uporabne površine, a ne manj  |
|                                |kot 2 parkirni mesti          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Industrijske stavbe (nad 200    |1 parkirno mesto na 50 m2     |
|m2)                             |uporabne površine             |
+--------------------------------+------------------------------+
|Rezervoarji, silosi in          |1 parkirno mesto na 150 m2    |
|skladišča (skladišča s          |uporabne površine             |
|strankami)                      |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Rezervoarji, silosi in          |ne manj kot 3 parkirna mesta  |
|skladišča (skladišča brez       |                              |
|strank)                         |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Rezervoarji, silosi in          |1 parkirno mesto na 80 m2     |
|skladišča (razstavni in         |površine uporabne površine    |
|prodajni prostori)              |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Industrijske stavbe (delavnice  |6 parkirnih mest na           |
|za servis motornih vozil)       |popravljalno mesto            |
+---------------------------------------------------------------+
|Drugo                                                          |
+--------------------------------+------------------------------+
|Pokopališča                     |1 parkirno mesto na 600 m2    |
|                                |uporabne površine, a ne manj  |
|                                |kot 10 parkirnih mest         |
+--------------------------------+------------------------------+
|Drugi gradbeni inženirski       |1 parkirno mesto na 600 m2    |
|objekti za šport, rekreacijo in |uporabne površine             |
|prosti čas (park)               |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Druge nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2     |
|niso uvrščene drugje            |uporabne površine             |
|(prevzgojni domovi, zapori,     |                              |
|vojašnice, stavbe za nastanitev |                              |
|policistov, gasilcev)           |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Postaje, terminali, stavbe za   |1 parkirno mesto na 50 m2*    |
|izvajanje elektronskih          |* število parkirnih mest      |
|komunikacij ter z njimi         |upošteva tudi značaj objekta  |
|povezane stavbe (stavbe in      |in dostop do javnega prometa  |
|terminali na železniških in     |                              |
|avtobusnih postajah ter z njimi |                              |
|povezane stavbe)                |                              |
+--------------------------------+------------------------------+

19. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)

(1)

Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:

-

pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo,

-

nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa BV in G morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu,

-

urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.

(2)

Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 2,2 m. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,2 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.

(3)

Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.

(4)

Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev.

(5)

Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko taki objekti načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine.

(6)

Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo. Po predhodni strokovni presoji se jih lahko namesti na podstrešje ali na primeren prostor v notranjosti.

(7)

Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov. Sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.

(8)

Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Rezervoar naj se ne postavlja v bližino objektov kulturne dediščine.

(9)

Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa, kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt. Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno, izjemoma le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.

(10)

Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Šmartno pri Litiji, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.

(11)

Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.

(12)

Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.

(13)

Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.

20. člen

(objekti in naprave za oglaševanje)

(1)

Za območje širšega naselja Šmartno pri Litiji in za 100m pasove ob pomembnejših prometnicah (načrtovana obvoznica, Litijska cesta, regionalni cesti skozi naselje – Jeze, Ustje, Staretov trg, Pungrt, Usnjarska cesta, Grumova cesta), ter lokacije drugih naselij, je treba v času dveh let po sprejetju prostorskega načrta izdelati odlok za določitev lokacij, vrste, velikosti in oblike objektov za oglaševanje.

(2)

Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:

-

v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K1v, K2, K2v, G),

-

v območju površinskih voda (oznaka VC),

-

v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A, Av) ter

-

na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.

(3)

Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:

-

v območjih stanovanj (oznake SSs, SSn, SSv, SB, SKs, SKg),

-

v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU),

-

v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDk, CDv),

-

v območju prometnih površin (oznake PC, PO),

-

v območjih zelenih površin (oznake ZD, ZK, ZP),

-

na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. V območjih kulturne dediščine je postavitev plakatnih stebrov možna v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.

(4)

Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.

(5)

Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:

-

na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,

-

na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(6)

Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:

-

napisom podjetja,

-

znakom podjetja,

-

nalepkami,

-

zastavami in

-

simboli podjetja, izdelka, storitve in podobno.

(7)

Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(8)

Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Šmartno pri Litiji.

III. 5. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

21. člen

(velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)

(1)

Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.

(2)

Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.

(3)

Zemljišče namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote urejanja, v kateri se gradi objekt.

(4)

Do vsake parcele stavbe mora biti zagotovljen dostop z javne ceste. Za nestanovanjske objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.

(5)

Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče namenjeno za gradnjo nove kmetije ali preselitev kmetije meri najmanj 2000 m2. V primeru, da je bila odločba o parcelaciji izvedena do uveljavitve tega odloka, se upošteva minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo v območjih namenske rabe SKs, ki je lahko manjša od 2000 m2 ob upoštevanju splošnih, posebnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev (FZ, FI) določenih za območja z namensko rabo SKs.

(6)

Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.

(7)

Parcelacija zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.

(8)

Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo enostanovanjskih stavb znaša 400 m2 v območju stavbnih zemljišč naselja Šmartno pri Litiji (območje obravnavano v urbanističnem načrtu za naselje Šmartno pri Litiji). V ostalih naseljih znaša minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo stavb 600 m2. Na površinah razpršene poselitve v vinogradniških območjih znaša minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo zidanic 200 m2.

(9)

Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo vrstnih hiš in dvojčkov znaša 300–350 m2.

(10)

Izjemoma je gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m2 do 600 m2, če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše od 600 m2, z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 31. 1. 2004.

(11)

Zemljišče namenjeno za gradnjo stavb, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za gradnjo kmetijskih stavb, ki jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva in za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture. Sestavni del projektne dokumentacije je tudi elaborat, ki prikazuje stanje novih parcel. Če velikost zemljišča namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.

(12)

Določila o minimalni velikosti zemljišča namenjenega za gradnjo ne veljajo za že obstoječa manjša zemljišča namenjena za gradnjo, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo zemljišče namenjeno za gradnjo obstoječih objektov.

(13)

Ne glede na zgoraj navedena določila, je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(14)

V enotah urejanja prostora z namensko rabo SP zemljišče namenjeno za gradnjo ne sme biti manjše od 450 m2.

III. 6. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

22. člen

(gradnja na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1)

Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:

-

če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali

-

če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

(2)

Gradnja stavb je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.

(4)

V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.

(5)

Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

23. člen

(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1)

Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

-

objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

(2)

Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(3)

Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.

(4)

Pri večjih območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme ogrevanja.

24. člen

(obveznost priključevanja na komunalno opremo)

(1)

V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:

-

obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,

-

obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,

-

obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,

-

obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,

-

obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(2)

Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila potrjenega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih za območje Občine Šmartno pri Litiji.

25. člen

(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)
a. Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:

-

v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo,

-

neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je pod nadzorom pristojnega javnega podjetja.
b. V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
c. Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave.