103. člen
(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)
Na plazovitem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
-
z zadrževanjem voda z gradnjo teras in z drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
-
s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
-
z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča in
-
s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2)
Za vse posege na plazovitih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
(3)
Objekti se gradijo protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s projektnim pospeškom tal 0,175 g.
(4)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(5)
Gradnja na poplavnih in ogroženih območjih je dovoljena izjemoma pod pogoji pristojne službe za vodno gospodarstvo ter na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za vse posege v poplavnih območjih se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(6)
Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(7)
Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč se prostorske ureditve načrtuje tako, da se preprečujejo verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.