52. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1)
Pri prostorskem razvoju občine se upoštevajo omejitve zaradi dveh vrst območij naravnih nesreč: poplavnih območij in erozijskih območij z nizko stopnjo ogroženosti. Poplavna območja so ob Kolpi, erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti pa na severnem delu občine (med Berečo vasjo, Grabrovcem in Radovico), na osrednjem delu (vzhodno in zahodno od Metlike) ter na jugu ob Kolpi (med Krasincem in Primostkom).
(2)
Na območjih z večjo verjetnostjo pojavljanja plazov, ki so na skrajnem severovzhodnem delu občine, se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
(3)
Na poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih, ki se kot takšna izkažejo ob podrobnejši preveritvi pred sprejetjem OPPN oziroma izdajo gradbenega dovoljenja, se ne načrtujejo nova poselitev, infrastruktura in dejavnosti ali prostorske ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nova poselitev in praviloma tudi ne infrastruktura. Dovoljena so vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in novogradnje na mestih obstoječih objektov z vodnim soglasjem oziroma ustreznim dovoljenjem pristojnega organa.
(4)
Na vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtujejo.
(5)
Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja.
(6)
Na poseljenih območjih in območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(7)
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(8)
Območja poplav se določijo na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave PGD.
(9)
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(10)
Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne smejo spreminjati, razen v skladu s predpisi o vodah. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima mogoče le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.
(11)
Na erozijskih območjih z nizko stopnjo ogroženosti se zagotavlja, da se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo zunaj teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(12)
Na erozijskih, plazovitih in plazljivih območjih se omogočijo varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(13)
Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju je treba razvoj naselij načrtovati in urejati na način, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se je treba izogibati območjem, ki so ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(14)
Ožje vplivno območje virov ogroženosti zaradi nevarnih snovi se nameni t. i. blažilnim območjem, katerih funkcija je zagotovitev čim manjše škode. Raba na blažilnih območjih obsega dejavnosti, ki so manj ranljive za izide izrednih dogodkov (eksplozije, požari, izpusti strupenih snovi v zrak in vode).
(15)
V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih območij naselij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, je nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(16)
Kjer vzpostavitev ustreznega varstva ni mogoča ali ni ekonomsko upravičena, se opredelijo območja povečane ogroženosti ali obstoječa neustrezna raba opusti oziroma spremeni.
(17)
Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se izvedejo najnujnejši ukrepi. Pri tem se v največji možni meri omogočijo nadaljnji naravni procesi, razen če bi to ogrožalo obstoječa naselja oziroma varovane vrednote kulturne dediščine.
(18)
Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč v Metliki, Rosalnicah in na Suhorju. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so hotel Bela krajina, turistične kmetije v okolici Metlike, po potrebi tudi gasilski domovi in telovadnici v Metliki in Podzemlju. Lokacije za sprejem mednarodne pomoči so predvidene na nogometnem igrišču Podzemelj, na zbirališču pri gasilskem domu Metlika in na športnem igrišču pri osnovni šoli Metlika. Regijski logistični center je v Otovcu v Občini Črnomelj.