Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika

Skozi Občino Metlika poteka načrtovana 3. razvojna os kot glavni prometni koridor v občini, ki bo zagotavljal medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju Slovenije. Omogoči se navezava pomembnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave in razbremeni obstoječe prometnice, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet. Nova prometna povezava se načrtuje tako, da podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi. Nova cestna povezava čezmejnega pomena poveže Metliko z Novim mestom in avtocestnim križem ter s Štajersko in Koroško, na drugi strani pa s Karlovcem (s Hrvaško).

Na območju Občine Metlika sta na trasi 3. razvojne osi predvidena dva izvennivojska priključka, oba pri mestu Metlika, eden na severu (priključek trase predvidene severne obvozne ceste) ter drugi na jugu, kjer se priključuje obstoječa regionalna cesta iz smeri Črnomlja. Na severnem priključku je v projekt 3. razvojne osi vključena tudi povezovalna cesta – severna obvozna cesta od priključka do regionalne ceste Metlika–Božakovo. Naselja na severozahodnem delu občine se na 3. razvojno os navezujejo preko regionalne ceste Štrekljevec–Jugorje.

Trase prometnic v okviru 3. razvojne osi se podrobneje opredelijo na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju.

Druge pomembnejše prometne smeri v občini so povezave Metlike s Črnomljem in s Semičem, Metlika–Drašiči, Metlika–Božakovo, Metlika–Radovica ter povezavi Jugorje–Semič in Bušinja vas–Radovica–Ostriž. Nižji rang prometnih koridorjev predstavlja prometna povezava, ki poteka vzdolž Kolpe proti jugu (Podzemelj–Krasinec–Griblje).

Mejni prehod za mednarodni promet Metlika ter mejni prehodi za obmejni promet Božakovo, Krasinec, Krmačina, Radovica in Brezovica se urejajo kot vstopne točke v državo.

Razvija se prometna in telekomunikacijska infrastruktura, omogoča se hitrejša fizična dostopnost do dobrin skupnega pomena ter spodbuja se razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na daljavo. Na področju telekomunikacijske infrastrukture se omogoči priključitev vseh objektov na kabelska telekomunikacijska omrežja. Z razvojem brezžičnih povezav se zagotovi ustrezno umeščanje oddajnikov v prostor, pri čemer se zagotavlja njihova minimalna vidna izpostavljenost in združevanje.

Zagotavlja se komunalna opremljenost območij, tako da so omogočeni ustrezen bivalni standard, varstvo okolja ter nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Ta dejavnost se razvija v organizacijskem in upravljavskem smislu, zagotavlja se ustrezna kakovost in zmogljivost sistema ter širitev omrežij, objektov in naprav komunalne in energetske javne infrastrukture na vsa območja poselitve v skladu s potrebami in zakonskimi zahtevami. Vsi novi vodi se vodijo podzemno, obstoječi nadzemni pa se nadomeščajo s podzemnimi, kjer je to skladno z drugimi režimi (npr. varstvo kulturne dediščine in narave).

Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, predvsem z električno energijo in z zemeljskim plinom ter zagotavlja se učinkovita in racionalna raba energije na celotnem območju občine. Obnovljivi viri, predvsem lesna biomasa in sončna energija, se uporabljajo na območjih z izkazanimi interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci ter na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana. Spodbuja se uporaba alternativnih obnovljivih energetskih virov, tako da je prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni vplivi na okolje.

Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, tako da se ščitijo vsi vodni viri in izvajajo se gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem se občina vključuje v medobčinski projekt Belokranjski vodovod in zagotovi oskrbo z vodo v vseh (gosteje) poseljenih območjih v občini.

Dogradijo se sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode z dograjevanjem kanalizacijskega omrežja in zagotavljanjem izgradnje centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami; najprej v večjih ter po potrebi v ostalih naseljih. Na preostalih območjih se zagotovi nadzorovano individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Ravnanje z odpadki se ureja delno v okviru CEROD in delno v okviru občinskega zbirnega centra Bočka ob upoštevanju strategije ravnanja z komunalnimi odpadki v občini. Pri sistemu ravnanja z odpadki se izvaja reševanje problematike odpadkov na izvoru z načelom zmanjševanja količine odpadkov in ponovno uporabo uporabljivega dela odpadkov.

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij in razvoj GJI v občini so prikazani v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II Zasnova gospodarske javne infrastrukture.