Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika

Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje.

Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se usmerja predvsem na lokacije oziroma območja z večjim turističnim pomenom, kot so staro mestno jedro Metlike, Gradac, kampi v Primostku, Podzemlju, Križevski vasi in Metliki, vinogradniška območja na severovzhodnem delu občine, letališče ter območje ribnika v Prilozju, Rosalnice s cerkvami, turistično rekreacijsko območje pri Želebeju, terme v Božakovem ipd.

Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se spodbuja tudi na preostalih lokacijah oziroma območjih s turističnim pomenom, npr. na naravnih kopališčih (Krasinec, Otok), na območjih s potencialom za razvoj apartmajskega turizma (naselja med Krasincem in Podzemljem, Radoši, Krašnji Vrh ipd.), turizem na podeželju v okviru naselij, vinogradniških območij in ostale oblike turizma v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi.

Spodbuja se razvoj različnih oblik turizma in prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih. Medsebojno se povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

V obkolpskem prostoru se razvija predvsem izletniški turizem in turistično ponudbo, povezano z naravnimi kopališči, z vodnimi športi, ki se razvijajo na obstoječih naravnih kopališčih in na drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih – Krasinec, Podzemelj, Otok, Primostek, Križevska vas, Metlika, Želebej, Božakovo in drugih, ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje v naravnem okolju.

V vinogradniških območjih se spodbujajo vinsko-turistične dejavnosti, kot so vinske kleti (tudi s prenočišči), gostinska ponudba, vinske ceste in podobne ureditve. Jedra te ponudbe so večji vinogradniki oziroma vinarji, dopolnjujejo pa jo tudi ostali manjši ponudniki in vsi posamezni vinogradniki, ki oblikujejo in vzdržujejo vinogradniško kulturno krajino.

Kulturno-zgodovinski turizem se usmerja v Metliko in Gradac ter v druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter na druge turistične točke in območja, povezana s prezentacijo kulturne dediščine, kot so gradovi in spominska obeležja.

Poleg cestnih prometnic se za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti zagotavlja urejanje kolesarskih, jahalnih, izletniških in pohodniških ter drugih tematskih poti. V dogovoru z Republiko Hrvaško se zagotovijo prehodi prek Kolpe in navezave na turistične točke v Republiki Hrvaški.

Turizem, povezan z geotermičnimi viri, se razvija na potencialnih novih območjih z možnostjo izrabe geotermične energije in zdravilnih učinkovin, predvsem pri Božakovem. Izrabo geotermičnih virov se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in z možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih virov.

Nove prenočitvene kapacitete se prednostno ureja v že obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s prenovo ali nadomestno gradnjo, pri čemer je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. V Metliki in v lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev). Nove nočitvene kapacitete se uredijo tudi zunaj naselij, na lokacijah s turističnim pomenom oziroma potencialom (npr. termalni kompleks Božakovo, turistično rekreacijsko območje Želebej).

Prostori za kampiranje: obstoječi prostori za kampiranje se posodabljajo in opremljajo z infrastrukturo. Novi prostori za kampiranje se urejajo ob Kolpi ter v bližini Metlike in lokalnih središč. V bližini Metlike in priključkov na cesto v okviru 3. razvojne osi se po predhodnih prostorskih preveritvah zagotovijo lokacije za parkiranje avtodomov z vso potrebno infrastrukturno opremo.

Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. Spodbuja se specializirana in raznolika lokalna ponudba, vendar v merilu in obsegu, ki ne bo razvrednotila kakovosti prostora.

V lokalnih središčih in manjših naseljih ter zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij in urejanje novih objektov za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom.

Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.

Usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti glede na zahteve za ohranjanje narave:

na območjih z naravnimi kakovostmi (ob Kolpi in Lahinji) se načrtuje prilagojene, ne množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih in v skladu z varstvenimi usmeritvami;

na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in energetska infrastruktura;

pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti;

razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. naravovarstveno občutljivejših območjih ob Kolpi in Lahinji);

z načrtovanjem in spodbujanjem oblik turizma in rekreacije ob rekah se načrtuje raba prostora, ki ne bo posegala z gradnjami na poplavne ravnice in brežino reke;

novih rekreacijskih površin, kjer je pogoj tudi parkirišče, ureditev sanitarij (začasnih ali stalnih) ter drugih infrastrukturnih objektov in neoviran dostop, ni dovoljeno urejati. Ob rekreacijskih površinah ob Kolpi in Lahinji, ki potrebujejo tudi parkirne površine, se parkirišče umesti zunaj varovanega območja in se izvede v travni izvedbi;

naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (predpis o določitvi in varstvu naravnih vrednot);

rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo zunaj območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki, jamski sistemi ipd.) ter ob obstoječi poselitvi, zunaj naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III., lokacije turističnih in prostočasnih dejavnosti pa so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.