70. člen
(oblikovanje okolice objektov)
(1)
Na vseh območjih se ohranja zdrava obstoječa avtohtona vegetacija, pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov se ne uporabljajo visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2)
Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do 3,0 m višine oziroma globine.
(3)
Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja.
(4)
Višinske razlike na zemljišču so v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja opornih zidov do višine 1,5 m. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega zidu je dovoljena le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, na območjih, pretežno namenjenih gospodarskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Gradnja višjega opornega zidu je dovoljena tudi v primerih, če je oporni zid sestavni del objekta in ni vidno izpostavljen. Če je višina opornega zidu večja od 1,5 m in ta oporni zid ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(5)
Dostopne poti in gospodarske površine se oblikujejo po terenu. Zasebni dovozi se utrdijo in protiprašno uredijo.
(6)
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavaruje vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanira poškodbe, odstrani začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter uredi okolico.
(7)
Pri urejanju območij zelenih površin in zelenih površin v sklopu drugih NRP se upošteva in zagotovi:
-
značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
-
oblikovno skladnost in povezanost z okolico in
-
programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda in ustrezne rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo.
(8)
Območja zelenih površin ZS, ZP, ZK, se komunalno opremi. Urejanje in vzdrževanje odprtih površin je dovoljeno v skladu z osnovno namembnostjo območja.
(9)
Območje tlakovanega dela gradbene parcele se, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakuje s propustnimi materiali. Načrtuje se prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(10)
V primeru urejanja tlakovanih površin s površino, večjo od 300 m2, se zagotovi predhodna preveritev vplivov na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.
(11)
Za tlakovanje površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin so usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dovoljena uporaba agresivnih barv in drsečih materialov.