Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika

Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljna dokumenta oskrbe z energijo sta lokalni energetski koncept občine in projekt plinifikacije, s katerima se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.

Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.

Za vinogradniška in druga območja z razpršeno gradnjo se v skladu z energetskim konceptom občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene sive vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v krajino.

Na območju Občine Metlika ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe te občine je pri Ortneku v Občini Ribnica.

Električna energija: Za zagotavljanje dvostranskega napajanja Bele krajine se zgradi daljnovod DV 110 kV Kočevje–Črnomelj, s katerim se zagotovita večja zanesljivost oskrbe ter možnost rezervnega napajanja. S tem bo zagotovljena nemotena dobava elektrike na celotnem območju občine.

Območje občine se z električno energijo napaja iz RTP Metlika, ki se napaja iz RP Hudo prek daljnovoda DV 2x110 kV Hudo–Gotna vas–Osojnik–Metlika ter v prihodnosti tudi iz načrtovanega daljnovoda Kočevje–Črnomelj (iz smeri Beričevo), katere del med RTP Črnomelj in RTP Metlika (VN 110 kV) je že izveden.

Na srednjenapetostnem nivoju je predvidena izgradnja zaključka elektroenergetske zanke 20 kV v mestu Metlika. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se zgradi dodatna 20 in 0,4 kV elektroenergetska infrastruktura.

Zemeljski plin: Z izgradnjo prenosnega plinovoda Novo mesto–Bela krajina se v občini omogoči oskrba industrije in široka potrošnja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje omogoči napajanje gosto poseljenega dela občina (Metlika z bližnjo okolico) in predstavlja dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih, poslovnih predelih in gospodarskih conah ter predvsem na območjih večjega zgoščevanja odjema. Do izgradnje predvidenih plinovodov se na mestih večjega in zgoščenega odjema uvaja sisteme daljinskega ogrevanja s sistemom utekočinjenega naftnega plina, ki se izvede tako, da bo mogoča kasnejša predelava za uporabo zemeljskega plina.

Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah ter na površinah, ki so za ta namen opredeljene v tem odloku, pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

Gradnja malih vodnih elektrarn (do 100 kW) je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni mogoča na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.

Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja za posamezne dele naselij ali manjša naselja kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.

Večji potencial izkazujejo geotermični energetski viri na območju Božakovega, kjer se načrtuje uporaba vira v turistične namene.

Pri načrtovanju poteka novih vodov je treba posebno pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov, npr. pobočij Gorjancev in pa na prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območji Gorjancev in Kolpe.

Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (obrobje Gorjancev, steljniki in vinogradniška območja, širše območje Kolpe in Lahinje) ter na bivalno okolje.

Zmanjša se poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z:

zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, tako da ni svetlobnega toka, ki seva navzgor,

uvedbo časovnih intervalov osvetlitve,

zamenjavo obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.