10. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
(1)
Nadaljnji prostorski razvoj se gradi na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove in revitalizacije opuščenih in razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti, vse ob dejavnem sodelovanju vseh pomembnih nosilcev urejanja prostora in povezanih resorjev.
(2)
Na severozahodnem delu območja občine, na južnih pobočjih Gorjancev in na manj poseljenih območjih se nadaljuje zadržan razvoj v tesni navezavi na naravne vire, predvsem kmetijstvo in gozdarstvo. Omogoči se hitrejši razvoj središč ob glavni cesti in v koridorju načrtovane 3. razvojne osi, predvsem Suhorja, Hrasta in Jugorja. Preprečujejo se nadaljnje razpršene gradnje, predvsem na vinogradniških območjih, z usmerjanjem novogradenj na območja naselij in na njihova obrobja, zagotovi se višja stopnja komunalne opremljenosti v naseljih in zaselkih. Spodbuja se razvoj kmetijstva v povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja tudi v ekološke oblike kmetijske pridelave, oživitev prepoznavnih domačih obrti. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje kakovostne kulturne krajine, pomembne za prepoznavnost Bele krajine, predvsem na območju Suhorja in Jugorja, tako da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne možnosti, predvsem za razvoj turizma na podeželju. Na gozdnih območjih se še naprej uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti in struktura kulturne krajine ter druge prvine prepoznavnosti tega območja.
(3)
Na severovzhodnem delu občine, južnih pobočjih Gorjancev severovzhodno od Metlike se zagotovi hitrejši razvoj večjih središč ob regionalnih cestah, predvsem Radovice, Drašičev in Božakovega. Zagotovijo se zadržan razvoj manjših naselij ter ureditev in sanacija razpršene gradnje, predvsem na območjih mešane vinogradniške in stanovanjske oziroma počitniške poselitve, s čimer se zagotovijo bivalne kakovosti in razvojne možnosti, predvsem za razvoj turizma na podeželju. Predvsem na vinogradniških območjih se ohranjajo kakovostni avtohtoni poselitveni vzorci in krajinski vzorci z vrstami po padnicah in značilno parcelno strukturo ter spodbujajo ukrepi za boljše gospodarsko izkoriščanje (vinogradništvo, vinarstvo), tudi z razvojem turistične ponudbe. Na območju Božakovega se omogoči izkoriščanje geotermične energije kot del turistične ponudbe v občini in regiji. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje kakovostne kulturne krajine, predvsem na območju Drašičkih steljnikov kot enemu od regionalno pomembnih območij prepoznavnosti prostora Bele krajine.
(4)
Na osrednjem delu občine, ki zajema vplivni prostor občinskega središča Metlike s primestnimi naselji, v katerih se razvija več pomembnih gospodarskih programov, se zagotavlja intenziven in načrtni razvoj Metlike kot turističnega, gospodarskega, upravnega, izobraževalnega in stanovanjskega središča skupaj z naselji v vplivnem območju. V nadaljnjem prostorskem razvoju se zagotovijo razvojne možnosti za prenovo ter širitev naselij in predvsem za gradnjo stanovanj in gospodarskih con ter objektov za družbene dejavnosti, pri čemer ima prednost kompleksna gradnja. Zagotovi se razvoj Metlike kot občinskega središča, z zadostnimi površinami za gradnjo in prometnimi ter komunalnimi in energetskimi zmogljivostmi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter stanovanj. Z izgradnjo novih in posodobitvami obstoječih prometnic se zagotovijo boljše navezave na Novo mesto in Ljubljano ter Koroško (Slovenj Gradec) in Štajersko (Celje) in Hrvaško (Karlovac) – 3. razvojna os, posodobi se železniška proga Novo mesto–Metlika. Zagotovijo se nove površine za različne oblike predvsem kompleksne stanovanjske gradnje in urejanje odprtih površin kot integralnega dela urbane strukture in kakovostnega bivalnega okolja. V predmestnih in podeželskih naseljih se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na območja naselij in na njihova obrobja, zagotovi se višja stopnja komunalne opremljenosti v naseljih in zaselkih.
(5)
Na južnem in jugovzhodnem delu občine, ki zajema območje ob Kolpi in Lahinji, in ga obeležuje pretežno ravninski prostor, se predvsem spodbuja intenziven, usmerjen turistični razvoj na širšem območju obeh rek (kopališča, kampi) ter izkoriščanje potencialov za kmetijske dejavnosti. V naseljih Gradac, Podzemelj, Krasinec in Primostek ob regionalni cesti Metlika–Črnomelj in ob Kolpi se zagotovi višja stopnja komunalne opremljenosti in preprečuje nadaljnja razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na območja naselij in na njihova obrobja. Poveča se stopnja komunalne opremljenosti turističnih točk (Primostek, Podzemelj, Krasinec, Križevska vas, Božakovo, Želebej ter druga manjša naselja ob Kolpi) ter izgradnja novih in prenove ter razširitve obstoječih kopališč in kampov. Zagotovijo se večje razvojne možnosti za turizem in prostočasne dejavnostih v navezavi na reko Kolpo in kakovostno, prepoznavno kulturno krajino ter na naselja in druge prvine z dediščinskimi vrednostmi. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, tako da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne možnosti, predvsem za razvoj obkolpskega turizma, povezanega s termalnim turizmom (predvsem pri Božakovem) in turizmom na podeželju. Na ravninskih delih s kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči se spodbujajo izboljševalni ukrepi za doseganje čim višjih gospodarskih učinkov kmetijske pridelave ob hkratnem upoštevanju zahtev za varstvo okolja in narave. Na preostalih kmetijskih predelih se spodbuja razvoj kmetijstva v povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja tudi v ekološke oblike kmetijske pridelave, oživitev prepoznavnih domačih obrti ipd. Na gozdnih območjih se še naprej uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti in struktura kulturne krajine ter druge prvine prepoznavnosti tega območja.
(6)
Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I Zasnova prostorskega razvoja Občine Metlika.