42. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1)
Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja tako, da se:
-
ohranjajo naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti,
-
izkoriščajo in vzdržujejo potenciali za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
-
ohranjajo naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,
-
ohranjajo prepoznavnost kulturnih kakovosti na vseh ravneh,
-
zagotavlja varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
(2)
Zagotavlja se ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij lokalne prepoznavnosti, ter posameznih prvin prepoznavnosti – pobočij Gorjancev, doline Kolpe s strugo reke in pritoki, obvodnimi ravnicami ter strnjenimi vasmi in steljniki. Pri prostorskem razvoju se varujejo naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače, skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače), zgradba in simbolni pomeni kulturnih krajin (skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora) ter značilna zgradba ohranjenih tradicionalnih ali pa novejših, sodobno urejenih vinogradniških krajin (Vinomer, Vidošiči).
(3)
Ohranjajo se naravne kakovosti prostora kot pomembna primerjalna prednost posameznih delov občine in zagotavlja ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine v regiji (pobočja Gorjancev, območje reke Kolpe in pritokov) se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
(4)
Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja ob upoštevanju prostorskih možnosti in omejitev. Na območjih, pomembnih za prepoznavnost in na območjih naravnih kakovosti se omejuje gradnja velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve, na območjih zaraščanja kulturne krajine pa spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora.
(5)
Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.