Za 20. členom se dodajo novi III.A poglavje ter 20.a, 20.b in 20.c člen, ki se glasijo:
20.a člen
(organizirane športno-turistične dejavnosti)
Domače in tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izvajajo športno-turistične dejavnosti na in v tekočih in divjih vodah s pridobitnim namenom, zagotovijo za vsako skupino udeležencev prisotnost reševalca iz vode po programu C določenem v 31.a členu tega zakona, ki je lahko hkrati tudi vodnik skupine, ter predpisano osebno zaščitno in reševalno opremo.
(1)
Pri posamezni dejavnosti na in v vodi se za skupino udeležencev iz prejšnjega člena šteje pri:
1.
raftanju - dovoljeno število oseb v raftu;
2.
raftanju z mini rafti:
-
največ deset mini raftov na rečnih odsekih prve stopnje (I.) zahtevnosti,
-
največ šest mini raftov na rečnih odsekih druge stopnje (II.) zahtevnosti,
-
največ trije mini rafti na rečnih odsekih tretje stopnje (III.) zahtevnosti,
-
največ dva mini rafta na rečnih odsekih četrte stopnje (IV.) zahtevnosti;
-
največ trideset kajakov na rečnih odsekih prve stopnje (I.) zahtevnosti,
-
največ deset kajakov na rečnih odsekih druge stopnje (II.) zahtevnosti,
-
največ šest kajakov na rečnih odsekih tretje stopnje (III.) zahtevnosti,
-
največ štirje kajaki na rečnih odsekih četrte stopnje (IV.) zahtevnosti,
-
največ dva kajaka na rečnih odsekih pete stopnje (V.) zahtevnosti;
4.
supanju - največ osem oseb;
5.
soteskanju - največ osem oseb;
6.
rečnem bobu - največ šest oseb.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek sta pri raftanju na vodi minimalno dve plovili, in sicer raft in varnostno plovilo (kajak) ali dva rafta.
(3)
Pri supanju na odsekih reke tretje stopnje (III.) ali četrte stopnje (IV.) zahtevnosti skupino spremlja varnostni kajak. Na rečnih odsekih pete stopnje (V.) in šeste (VI.) stopnje zahtevnosti se raftanje z mini rafti in supanje v komercialne namene ne izvajata. Raftanje in kajakaštvo se ne izvajata v komercialne namene na rečnih odsekih šeste (VI.) stopnje zahtevnosti.
(4)
Kriteriji za skupine udeležencev, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo tudi za druge podobne organizirane športno-turistične dejavnosti s pridobitnim namenom na in v tekočih in divjih vodah. Največje število udeležencev v skupini določi organizator v soglasju z vodjem skupine, ki je odgovoren za njihovo varnost.
Divje vode se po zahtevnosti razvrstijo v šest stopenj:
1.
prva stopnja (I.): mirna voda,
2.
druga stopnja (II.): osnovne brzice z jasnimi prehodi,
3.
tretja stopnja (III.): brzice z večjimi nepravilnimi valovi in ovirami, zapletenejši prehodi,
4.
četrta stopnja (IV): dolge, zahtevne brzice, močni tokovi, ozki prehodi,
5.
peta stopnja (V.): zahtevne, dolge in hitre brzice, kompleksni prehodi,
6.
šesta stopnja (VI.): ekstremno zahtevno, brzice so neprevozne oziroma so prevozne le v idealnih razmerah.«.