Besedilo evropske kulturne konvencije v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu se glasi:
&fbco;binary entityId="5458b096-c1b1-45fa-ac76-ecf47b1c1106" type="pdf"&fbcc;
Vlade podpisnice te konvencije, članice Evropskega sveta, so se
glede na namen Evropskega sveta, da vzpostavi čim trdnejšo zvezo med svojimi članicami, zlasti pa ohrani in uresniči ideale in načela, ki so njihove skupne vrednote;
glede na to, da bi nadaljnje vzajemno razumevanje med narodi Evrope omogočilo približevanje k temu cilju;
in ker je v ta namen zaželeno ne le sklepati dvostranske pogodbe med članicami sveta, temveč tudi sprejemati skupno politiko, ki bi težila k ohranitvi evropske kulture in spodbujala njen razvoj,
odločile, da sklenejo splošno evropsko kulturno konvencijo, da bi prispevale, da pripadniki vseh članic Evropskega sveta in drugih evropskih držav, ki bodo pristopile k tej konvenciji, proučujejo jezike, zgodovino in civilizacijo drugih pogodbenic ter njihovo skupno civilizacijo,
in se dogovorile o naslednjem:
Vsaka pogodbenica bo ustrezno ukrepala, da ohrani svoj prispevek k skupni kulturni dediščini Evrope in spodbuja njen nadaljnji razvoj.
Vsaka pogodbenica bo v mejah svojih možnosti:
a)
spodbujala svoje državljane k proučevanju jezikov, zgodovine in civilizacije drugih pogodbenic in jim bo olajšala, da na njenem ozemlju izpopolnjujejo ta študij, in
b)
si prizadevala, da na ozemlju drugih pogodbenic razvija študij svojega jezika ali svojih jezikov ter svoje zgodovine in civilizacije ter omogoči njihovim državljanom, da ta študij nadaljujejo na njenem ozemlju.
Pogodbenice se bodo v okviru Evropskega sveta posvetovale glede usklajevanja njihove akcije za realizacijo kulturnih dejavnosti, ki imajo evropski pomen.
Vsaka pogodbenica mora v mejah svojih možnosti olajšati kroženje in izmenjavo oseb in kulturnih dobrin, da bo moč uresničiti 2. in 3. člen.
Vsaka pogodbenica bo štela vse, kar predstavlja evropsko kulturno vrednoto in je pod njeno kontrolo, za integralni del skupne dediščine Evrope, in bo ukrenila vse potrebno za njihovo ohranitev in lažjo dostopnost.
1.
Predlogi, ki se nanašajo na uporabo določb te konvencije, in vprašanja, ki se nanašajo na njihovo razlago, bodo obravnavani na sejah komiteja izvedencev za kulturo Evropskega sveta.
2.
Vsaka država, ki ni članica Evropskega sveta, je pa pristopila k tej konvenciji v skladu s četrtim odstavkom 9. člena, lahko delegira enega ali več predstavnikov za udeležbo na sejah, predvidenih v prvem odstavku tega člena.
3.
Sklepi, sprejeti na sejah, predvidenih v prvem odstavku tega člena, se predložijo v obliki priporočil komiteju ministrov Evropskega sveta, če ne gre za odločitve iz pristojnosti komiteja izvedencev za kulturo, ki so administrativnega značaja in ne zahtevajo dodatnih stroškov.
4.
Generalni sekretar Evropskega sveta pošlje članicam sveta ter vladi vsake države, ki pristopi k tej konvenciji, vsako odločitev, ki se nanaša na to snov in jo sprejme komite ministrov ali komite izvedencev za kulturo.
5.
Vsaka pogodbenica mora v določenem času sporočiti generalnemu sekretarju Evropskega sveta vsak ukrep, ki ga sprejme, nanaša pa se na uporabo določb te konvencije po odločitvah komiteja ministrov ali komiteja izvedencev za kulturo.
6.
Če so posamezni predlogi, ki se nanašajo na uporabo te konvencije, pomembni za omejeno število pogodbenic, se lahko njihovo obravnavanje nadaljuje v skladu s 7. členom, če z njihovim uresničevanjem ne nastanejo stroški za Evropski svet.
Če želita za uresničevanje ciljev te konvencije dve pogodbenici ali več pogodbenic organizirati v sedežu Evropskega sveta sestanke poleg tistih, ki so predvideni v prvem odstavku 6. člena, jim generalni sekretar sveta ponudi vsestransko administrativno pomoč.
Nobena določba te konvencije ne bo vplivala:
a)
na določbe dvostranske kulturne konvencije, katere podpisnik je ena izmed pogodbenic, ali na to, da bi sklenitev kake take poznejše konvencije ena pogodbenica označila kot manj zaželeno, ali
b)
na obveznost za vsako osebo, da spoštuje zakone in predpise, ki veljajo na ozemlju ene pogodbenice, nanašajo pa se na prihod, bivanje ali odhod tujcev.
1.
Ta konvencija je odprta za podpisi članicam Evropskega sveta. Konvencija bo ratificirana. Ratifikacijske listine bodo deponirane pri generalnem sekretarju Evropskega sveta
2.
Takoj, ko tri vlade podpisnice deponirajo ratificirane listine, začne ta konvencija zanje veljati.
3.
Za vsako vlado podpisnico, ki pozneje ratificira konvencijo, začne le-ta veljati z dnem deponiranja ratifikacijskih listin.
4.
Komite ministrov Evropskega sveta lahko soglasno odloči, da vsako evropsko državo, ki ni članica sveta, povabi na najprimernejši način, da pristopi k tej konvenciji. Vsaka država, ki sprejme vabilo, pristopi h konvenciji tako, da deponira svojo pristopno listino pri generalnem sekretarju Evropskega sveta; pristop začne veljati z dnem prejema te listine.
5.
Generalni sekretar Evropskega sveta obvesti vse članice sveta in države, ki so pristopile, o deponiranju ratifikacijskih in pristopnih listin.
Vsaka pogodbenica lahko natančno določi ozemlja, za katera se bo uporabljala ta konvencija; v ta namen pošlje izjavo generalnemu sekretarju Evropskega sveta, ki o tem obvesti vse druge pogodbenice.
1.
Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli po petih letih od dneva, ko je konvencija začela veljati, konvencijo odpove. Odpove jo s pisnim obvestilom generalnemu sekretarju Evropskega sveta, ki o tem obvesti druge pogodbenice.
2.
Za pogodbenico, ki odpoveduje konvencijo, začne odpoved veljati šest mesecev potem, ko je generalni sekretar Evropskega sveta prejel obvestilo.
Da bi to potrdili, so spodaj podpisani pooblaščenci svojih vlad podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Parizu 19. decembra 1954 v francoskem in angleškem jeziku v enem izvodu, ki bo deponiran v arhivu Evropskega sveta; obe besedili sta enako veljavni. Generalni sekretar pošlje po predpisih overjene kopije vsaki vladi podpisnici in vladam, ki so pristopile.