Dobro ime, ki nastane pri poslovni združitvi, se izmeri kot presežek zneska iz točke (a) nad zneskom iz točke (b) v nadaljevanju:
(a)
vsote:
(i)
prenesenega nadomestila, izmerjenega v skladu z MSRP 3, ki ponavadi zahteva pošteno vrednost na datum prevzema,
(ii)
zneskov vseh neobvladujočih deležev v prevzetem podjetju, izmerjenih v skladu z MSRP 3, in
(iii)
pri poslovni združitvi, izvedeni v več fazah, poštene vrednosti prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzetega podjetja na datum prevzema;
(b)
razlike med zneskom razpoznavnih pridobljenih sredstev in zneskom razpoznavnih prevzetih obveznosti na datum prevzema, izmerjenih v skladu z MSRP 3.
Številni davčni organi ne dovolijo, da bi se zmanjšanje knjigovodske vrednosti dobrega imena upoštevalo kot davčno priznan odhodek pri ugotavljanju obdavčljivega dobička. Poleg tega v takšnih pravnih ureditvah nabavne vrednosti dobrega imena pogosto ni mogoče odbiti, kadar odvisno podjetje preneha poslovati. V takšnih pravnih ureditvah ima dobro ime davčno vrednost nič. Vsaka razlika med knjigovodsko vrednostjo dobrega imena in njegovo davčno vrednostjo nič je obdavčljiva začasna razlika. Toda ta standard ne dovoljuje pripoznanja iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek, ker se dobro ime meri kot preostanek in bi pripoznanje odložene obveznosti za davek povečalo knjigovodsko vrednost dobrega imena.