V nekaterih pravnih ureditvah lahko način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje:
(a)
davčno stopnjo, ki se uporabi, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in
(b)
davčno vrednost sredstva (obveznosti).
V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti za davek in odložene terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne vrednosti, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve oziroma poravnave.
Primer A
Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno vrednost 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.
Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez njegove nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo obdržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.
Primer B
Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100, knjigovodska vrednost 80 pa je prevrednotena na 150. Za davčne namene se ne opravi enakovredna prilagoditev. Kumulativna amortizacija za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativna davčna amortizacija v višini 30 vključena v obdavčljivi dohodek, vendar del izkupička od prodaje, ki bo presegal nabavno vrednost, ne bo obdavčljiv.
Davčna vrednost sredstva je 70 in obstaja obdavčljiva začasna razlika v znesku 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dohodek v višini 150, vendar lahko odšteje samo znesek amortizacije v višini 70. Na tej podlagi odložena obveznost za davek znaša 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:
|
|
Obdavčljiva začasna razlika |
Davčna stopnja |
Odložena obveznost za davek |
|
Kumulativna davčna amortizacija |
30 |
30 % |
9 |
|
Izkupiček nad nabavno vrednostjo |
50 |
nič |
— |
|
Skupaj |
80 |
|
9 |
(opomba: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki nastane ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).
Primer C
Podatki so enaki kot v primeru B, razen da se v primeru, če se sredstvo proda za več, kot je njegova nabavna vrednost, kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dohodek (obdavčen s 30 %), izkupiček od prodaje pa se obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti v znesku 110.
Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dohodek v višini 150, vendar lahko odšteje samo znesek amortizacije v višini 70. Na tej podlagi znašajo davčna vrednost 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80), tako kot v primeru B.
Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, bo lahko odštelo indeksirano nabavno vrednost v višini 110. Čisti izkupiček v znesku 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija v višini 30 vključena v obdavčljivi dohodek in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi znašajo davčna vrednost 80 (110 minus 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in odložena obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem primeru davčna vrednost ni takoj očitna, je lahko koristno upoštevanje temeljnega načela iz 10. člena.
(opomba: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki nastane ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).