Ta vsebina je neaktualna
Za gospodarsko sabotažo v smislu tega zakona velja vsako dejanje oziroma opustitev z namenom, da se ovira, onemogoči ali spravi v nevarnost pravilno in hitro poslovanje državnih, zadružnih ali zasebnih gospodarskih in prometnih podjetij (obratov) ali kmetijskih gospodarstev, kakor tudi vsako dejanje, ki ima za cilj oškodovanje interesov narodnega gospodarstva ali ogrožanje državne gospodarske politike.
Za gospodarsko sabotažo velja zlasti:
1)
poškodovanje, uničevanje ali odstranjevanje naprav, proizvajalnih sredstev, surovin, poluizdelkov in izdelkov;
2)
zamenjava ali stavljanje izven rabe sestavnih delov naprav ili proizvajalnih in prometnih sredstev;
3)
poškodovanje ali uničevanje setve, žetve ali sploh kultur na kmetijskih gospodarstvih;
4)
poškodovanje, uničevanje ali odstranjevanje živega ali mrtvega inventarja, letine in gospodarskih objektov na kmetijskih gospodarstvih;
5)
odtujevanje ali prikrivanje surovin in drugih proizvajalnih sredstev z namenom, da se ustavi ali omeji proizvodnja gospodarskih in prometnih podjetij (obratov) ali kmetijskih gospodarstev, in neopravičeno opuščanje nabave surovin in drugih proizvajalnih sredstev;
6)
zapiranje gospodarskih in prometnih podjetij (obratov), ustavljanje ali omejevanje dela v njih brez opravičenih razlogov;
7)
dogovori med proizvajalci ali proizvajalci in posredniki z namenom, da bi se neopravičeno zmanjšala proizvodnja ali ustavilo delo v gospodarskih in prometnih podjetjih (obratih) ali na kmetijskih gospodarstvih;
8)
zavestno opravljanje kmetijskih del v nasprotju s predpisanim načrtom ali v nasprotju z odredbami pristojnih oblastev ali opuščanje takih del brez opravičenih razlogov;
9)
uporabljanje neracionalnih metod pri proizvodnji ali razdeljevanju sredstev z namenom, da se onemogoči ali otežkoči pravilno poslovanje;
10)
sestavljanje in predlaganje netočnih kalkulacij;
11)
zanemarjanje čuvanja in vzdrževanja proizvajalnih sredstev, surovin, kmetijskega in drugega inventarja, poluizdelkov in izdelkov;
12)
prekršitev dolžnosti čuvanja poslovne tajnosti, ki jo zahtevajo veljavni predpisi;
13)
neizpolnjevanje dolžnosti pri vodstvu ali kontroli gospodarskih in prometnih podjetij (obratov) ali kmetijskih gospodarstev z namenom, da se oškodujejo interesi proizvodnje ali izpodkoplje avtoriteta državne oblasti;
14)
oviranje dela sploh v gospodarskih in prometnih podjetjih (obratih) ali na kmetijskih gospodarstvih;
15)
drugi primeri, podobni primerom v prednjih točkah.
Dejanja iz 1., 3., 4., 5., 6., 11. in 12. točke se kaznujejo tudi, če so storjena iz malomarnosti.
Razen spredaj navedenih kazni se sme izreči tudi kazen na izgubo državljanske časti in se sme obsojencu vzeti pravica do nadaljnjega vodstva podjetja (obrti) ter zapleniti tudi blago, ki je predmet po tem zakonu kaznivega dejanja.
Kazen po 4. točki se izreče v težjih primerih, kadar je storilec dejanja, kaznivega po tem zakonu, ravnal s posebno brezobzirnostjo proti narodnim interesom ali jim je v zlobnem namenu prizadejal veliko škodo.
Pri odmerjanju višine kazni se posebno upošteva zlobni namen in družbenska pokvarjenost storilčeva ter tudi višina škode, ki je zaradi dejanja, kaznivega po tem zakonu, bodisi nastala ali bi mogla nastati za ljudske ali državne interese. Ravno tako se upošteva kot obteževalna okoliščina ponovitev dejanja.