Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih pri urejanju prostora varujejo dobrine splošnega pomena, ki so pod posebnim varstvom ter skrbijo za njihovo smotrno rabo pod pogoji in na način, kot to določa zakon.
Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnih planih družbenopolitičnih skupnosti.