Uredba o državnem prostorskem načrtu za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika

Vodni režim vodotokov se zaradi načrtovanih ureditev ne sme poslabšati.

Izvajalec gradbenih del mora pred začetkom gradnje izdelati elaborat organizacije gradbišča, v katerem je treba posebej obdelati in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja voda in tal med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo vode in tal.

Posegi naj potekajo le na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin.

Načrtovanje ukrepov temelji na preprečevanju onesnaženja okolja zaradi možnih izlitij olja (nafte) oziroma s padavinskim izpiranjem cestišča. Načrtovana je izgradnja cestne kanalizacije (obcestni jarki), ki se stekajo v dva zemeljska zadrževalnika.

Dovodna kanalizacija do zadrževalnikov je izvedena iz vodotesnih armiranobetonskih cevi ustreznega premera z vodotesnimi spoji in priključki cevi na jaške.

Za območje avtoceste, ki ne gravitira k zadrževalniku, se načrtuje koalescentne lovilce olj na koncu vsakega zemeljskega zadrževalnika pred iztokom v okolje ter kot posamezen objekt na koncu obcestnega jarka, ki ne vteče v zadrževalnik.

Načrtovane ureditve in premostitveni objekti se izvedejo na podlagi detajlnih hidravličnih izračunov, ki vključujejo zadostno vplivno območje ter na podlagi geodetsko posnetih razmer na terenu in zadostnega števila prečnih profilov korit, melioracijskih jarkov in drugih površinskih vodotokov, kot tudi inundacijskih površin.

Za odpadne vode s cestišča se izvede zbiranje in čiščenje odpadne padavinske vode s cestišča v cestno kanalizacijo (obcestni jarki) in dva zemeljska zadrževalnika; za odpadne vode se načrtuje koalescentne lovilce olj na koncu vsakega zemeljskega zadrževalnika pred iztokom v okolje ter kot posamezen objekt na koncu obcestnega jarka, ki ne vteče v zadrževalnik.

Prečkanje vodotokov naj ohranja obstoječe hidrološke razmere v največji možni meri. V prepustu, kjer trasa povezovalne ceste prečka melioracijski jarek, se izvede inundacijski prepust. V največji meri se ohrani hidrološke značilnosti območja (uskladiti s podhodi za dvoživke). Prepusti so dimenzionirani na maksimalne količine vode. Projektna rešitev prečkanja potoka Drobtinka se izvede tako, da mostne odprtine premostijo strugo v celoti in ne povzročajo lokalnih zožitev. Svetla odprtina mostu mora zagotoviti prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino minimalno 100 cm nad koto gladine Q(100).