32. člen
(monitoring)
(1)
Investitor je dolžan zagotoviti program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem z državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.
(2)
Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugim obstoječim ali načrtovanim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.
(3)
Rezultati spremljanja in nadzora morajo biti javni.
(4)
Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:
(5)
Meritve kakovosti zraka se izvedejo v primeru ureditve gradbišč ali pomožnih objektov, lokacij in naprav ter poteka transportnih poti v bližini stanovanjskih objektov. Obseg meritev in lokacije merilnih mest monitoringa je treba natančneje določiti v poročilu o vplivih na okolje. Monitoring zraka po izvedenih ukrepih ni potreben.
(6)
Spremljanje prekomernega hrupa med gradnjo obsega nadzor nad viri hrupa in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri stanovanjskih objektih ob gradbišču. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti je izvajalec del dolžan izvesti začasne protihrupne ukrepe in z delom nadaljevati po preveritvi njihove učinkovitosti.
(7)
Monitoring za preprečitev onesnaženja vode in podzemne vode redno izvaja tudi izvajalec gradbenih del. Program monitoringa je omejen na spremljanje razmer na gradbiščih in transportnih poteh in vključuje:
(8)
Program spremljanja stanja razmer v podzemni vodi in površinski vodi (Drobtinka) se mora začeti izvajati že v času pripravljalnih del in trajati najmanj pet let po izgradnji priključka. Vključevati mora parametre, s katerimi se lahko ugotavlja in spremlja škodljive vplive predmetnega plana na kemijsko stanje podzemne in površinske vode.
(9)
Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(10)
Med gradnjo se spremlja geomehanske karakteristike vgrajenih zemljin in-situ za pridobitev preliminarnih rezultatov o gostoti, konsistenci in vlažnosti zemljin. Na deloviščih mora biti ob izvajanju zemeljskih del stalni nadzor geomehanika.
(11)
Po izgradnji nasipov se spremlja preko inklinometrov možno lezenje in posedanje. Meritve se prvi dve leti izvajajo mesečno, nato pa v dobi do petnajst let 2–4 krat letno. Nadzor izvaja geomehanik.
(12)
Potreben je monitoring vibracij v času gradnje pri najbližjih objektih kulturne dediščine: hiša Tržaška 591 – EŠD: 11763, domačija Vrhniška 4 – EŠD: 11768, opuščena železniška proga Brezovica–Vrhnika – EŠD: 12533 in kapelica v Lukovici pri Brezovici – EŠD 11850, ki je v neposredni bližini meje območja državnega prostorskega načrta.
(13)
Izvajajo se kontrolne meritve vibracij na izpostavljenih objektih neposredno ob transportnih poteh. Če hitrosti vibracij presegajo 5 mms(na -1) pri stanovanjskih objektih, pri spomeniško zavarovanih objektih pa 3 mms(na -1), se izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.
(14)
V času izvajanja posega se na celotnem gradbišču izvaja reden naravovarstveni nadzor (enkrat tedensko, strokovnjak biolog). V času gradbenih del v potoku Drobtinka nadzor izvaja lokalna ribiška družina.
(15)
Vzdolž trase povezovalne ceste (v oddaljenosti 300 m na vsako stran od osi trase) se pred posegom v času gnezditvene sezone izvede popis gnezdilcev, po posegu se letni popisi na tem območju izvajajo vsaj še tri leta.
(16)
Vsaj še tri leta po izgradnji je treba spremljati prehajanje dvoživk in malih sesalcev ter morebitne povoze živali vzdolž trase.
(17)
Na kmetijskih zemljiščih, prizadetih zaradi gradnje, se pred pričetkom gradbenih del izvedejo meritve osnovnih fizikalnih lastnosti tal (gostota, vodopropustnost ipd.). Ob končani gradnji se s podrahljavanjem in z ostalimi agrotehničnimi ukrepi vzpostavi prvotno stanje tal. Monitoring izvaja strokovnjak agronom, in sicer pred začetkom gradnje in po končani gradnji.
(18)
Izvajanje krajinskoarhitekturnih ureditev v zadnji fazi izvajanja posegov na terenu nadzira krajinski arhitekt – odgovorni projektant načrta krajinske arhitekture. Po posegu se vsaj še dve leti spremlja zaraščanje z vegetacijo. Po potrebi se izvede dosaditev.
(19)
Evidenco o oddanih odpadkih vodi izvajalec gradbenih del. Če v času gradnje nastajajo večje količine odpadkov, ki nastanejo pri gradbenih delih, kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, je treba izdelati poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projekta izvedenih del.