18. člen
(splošne določbe o pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013)
Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 se ne dodeli:
-
če je določena na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,
-
za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
-
če se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi deje prednost pred uvoženimi.
Do pomoči niso upravičeni subjekti, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo, 178/21 - popr., 196/21 - odl. US, 157/22 - odl. US, 35/23 - odl. US, 57/23 - odl. US in 102/23) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen upravičencu oziroma enotnemu podjetju v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena Uredbe komisije (EU) št. 1408/2013 in nacionalne omejitve za Slovenijo iz Priloge Uredbe komisije (EU) št. 1408/2013 ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev.
Da se ne preseže zgornje meje in nacionalne omejitve iz prejšnjega odstavka se lahko pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 posameznemu upravičencu ustrezno zniža.
V primeru združitev, pripojitev in razdelitev subjektov se pri dodelitvi pomoči de minimis upoštevajo določbe devetega in desetega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.