Zakon o oskrbi s plini (ZOP)

Strošek nakupa solidarnostnega plina, katerega dobavo zagotavljajo sosednje države članice EU prek solidarnostnega mehanizma, se krije:

kot krizni plin s plačilom pravičnega nadomestila, kot ga je potrdila vlada v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena, s strani nosilcev bilančnih skupin v skupnem obsegu usklajenega predloga sprejema ponudbe pristojnega organa ter v skladu s tretjim in petim odstavkom 120. člena tega zakona in

iz proračuna Republike Slovenije v obsegu morebitnih dodatnih stroškov nakupa solidarnostnega plina v skladu s točko c) osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, ki presegajo obseg sprejete ponudbe iz prejšnje alineje in v skladu s petim odstavkom tega člena.

Nosilci bilančnih skupin morajo v primeru nakupa solidarnostnega plina zagotoviti oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev s plačilom sorazmernih stroškov za nakup kriznega plina glede na delež primanjkljaja plina bilančne skupine za oskrbo zaščitenih odjemalcev ob smiselni uporabi tretjega odstavka 120. člena tega zakona.

Operater prenosnega sistema finančno poravna stroške nakupa za solidarnostni plin s skrbniškega računa po tem, ko so sredstva za ta namen na skrbniškem računu na voljo.

Vlada za namen zmanjšanja finančne izpostavljenosti operaterja prenosnega sistema pri nakupu solidarnostnega plina, v okviru odločitve za sprejem solidarnostne ponudbe sosednjih držav članic EU, določi začasno finančno podporo za nakup takega plina za namen vzdrževanja oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v Republiki Sloveniji v višini stroškov nakupa plina z nakazilom na namenski skrbniški račun. Začasna finančna podpora iz proračuna za nakup solidarnostnega plina se s poplačilom stroška nakupa v skladu s prvim odstavkom tega člena takoj in sproti brezobrestno vrne v proračun Republike Slovenije.

V primeru nastanka in prejema zahtevka za plačilo dodatnih stroškov za solidarnostni plin s strani države ponudnice, ki niso bili vključeni v ponudbo solidarnostnega plina in do katerih je država ponudnica upravičena v skladu s točko c) osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU, krizna skupina predlaga in pristojni organ pripravi predlog za odločitev vlade glede odobritve takega dodatnega zahtevka. Vlada na predlog ministrstva odloči o plačilu teh stroškov v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena.