Zakon o oskrbi s plini (ZOP)

Če certificiranje zahteva lastnik ali operater prenosnega sistema, ki ga nadzoruje oseba ali osebe iz države ali držav, ki niso članice EU (v nadaljnjem besedilu: tretja država), ali ki je sam iz tretje države ali držav, se za postopek certificiranja in preizkus pogojev za certifikat uporabljajo 46. do 49. člen tega zakona, če ni drugače določeno. Za tretjo državo šteje tudi država članica EU, za katero velja odstopanje iz 49. člena Direktive 2009/73/ES.

Agencija o prejemu vloge in okoliščinah, zaradi katerih bi oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih držav lahko pridobile nadzor iz 21. točke 3. člena tega zakona nad prenosnim sistemom ali operaterjem prenosnega sistema, nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

Operater prenosnega sistema nemudoma obvesti agencijo o okoliščinah, zaradi katerih bi oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih držav lahko pridobila ali pridobile nadzor iz 21. točke 3. člena tega zakona nad prenosnim sistemom ali operaterjem prenosnega sistema.

V postopku certificiranja po tem členu se ne uporablja domneva izdaje certifikata iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona.

Vlagatelj zahteve za izdajo certifikata iz prvega odstavka tega člena mora v postopku certificiranja agenciji dokazati, da izpolnjuje pogoje iz 24., 25., 27. in 28. člena ali zahteve iz 31. do 44. člena tega zakona ter da izdaja certifikata ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe Republike Slovenije ali druge države članice EU z energijo. Pri tem agencija upošteva:

pravice in obveznosti EU v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz mednarodnega prava ter iz sporazumov, sklenjenih z eno ali več tretjimi državami, katerih podpisnica je EU in ki obravnavajo zanesljivost oskrbe z energijo,

pravice in obveznosti držav članic EU do tretje države, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih z njo, če so v skladu s pravom Evropske unije, in

druge posebne lastnosti primera in posamezne tretje države.

Agencija mora sprejeti osnutek odločitve v štirih mesecih po prejemu vloge in nemudoma seznaniti Evropsko komisijo z njim ter z vsemi informacijami v zvezi z njim.

Agencija mora pred sprejetjem odločitve o certificiranju Evropsko komisijo zaprositi za mnenje o tem, ali stranka izpolnjuje prepovedi iz 24., 25., 27. in 28. člena tega zakona ali zahteve iz 31. do 44. člena tega zakona in ali lahko odobritev certificiranja ogrozi zanesljivost oskrbe EU z energijo.

Agencija izda odločbo v postopku certificiranja po tem členu v dveh mesecih po izteku roka za izdajo mnenja Evropske komisije v skladu s šestim odstavkom 11. člena Direktive 2009/73/ES, pri čemer kar najbolj upošteva mnenje Evropske komisije. Agencija Evropsko komisijo nemudoma seznani z odločitvijo in z vsemi informacijami v zvezi z njo.

Agencija lahko zavrne izdajo certifikata, če bi njegova izdaja ogrozila zanesljivost oskrbe Republike Slovenije ali druge države članice EU z energijo.

Dokončna odločba agencije in mnenje Evropske komisije se objavita skupaj v Uradnem listu Republike Slovenije. Če se dokončna odločba razlikuje od mnenja Evropske komisije, se objavi tudi obrazložitev odločbe agencije.