1.
Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2.
Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in sicer v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti. Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe te omejitve.
3.
Ne glede na določbe drugega odstavka so obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo vladi druge države pogodbenice, oproščene davka v prvi omenjeni državi. V primeru Slovenije so obresti, ki nastanejo na Norveškem in se plačajo za posojilo, za katero je v imenu Republike Slovenije dala poroštvo ali ga zavarovala Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana, kot je za to pooblaščena po notranjem pravu, oproščene davka na Norveškem.
4.
V tretjem odstavku izraz »vlada druge države pogodbenice«:
(a) v primeru Norveške vključuje:
(i) državo Norveško, njeno politično enoto ali lokalno oblast,
(ii) Centralno banko Norveške,
(iii) Vladni pokojninski sklad,
(iv) Norveški inštitut za zavarovanje izvoznih kreditov,
(v) Eksportfinans ASA in
(vi) katero koli institucijo, ki je v celotni ali delni lasti vlade Norveške, kot se sproti dogovarjata pristojna organa držav pogodbenic;
(b) v primeru Slovenije vključuje:
(i) državo Slovenijo, njeno politično enoto ali lokalno oblast,
(ii) Banko Slovenije in
(iii) katero koli institucijo, ki je v celotni ali delni lasti vlade Slovenije, kot se sproti dogovarjata pristojna organa držav pogodbenic.
5.
Izraz »obresti«, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in zlasti dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.
6.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
7.
Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
8.
Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatve, za katere se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.