Ker so po KP do povračila stroškov za prehrano med delom upravičene osebe, ki delajo s polnim delovnim časom in tiste, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, se odpira vprašanje, ali so delavci, kadar delajo dnevno najmanj 12 ur, upravičeni do dvakratnega povračila stroškov za prehrano med delom.
Pravica do povrnitve stroškov za prehrano med delom je vezana na dneve prisotnosti na delu. Polni delovni čas ni kategorija, vezana na dnevno razporeditev in obseg delovnega časa. Ker besedilo kolektivne pogodbe veže obravnavano pravico na dnevno prisotnost in to povezuje z najmanj polovičnim delovnim časom, kar je z vidika narave obravnavane pravice smiselno, je treba kot dnevni polovični delovni čas šteti najmanj polovico dnevnega delovnega časa in ne polovičnega delovnega časa, obravnavanega kot kategorije, ki je določena za obdobje enega tedna. Kljub temu pa ureditev v KP ne daje pravne osnove za dvojno povračilo stroškov za prehrano med delom. Omenjena določba določa le najkrajši dnevni delovni čas delavca, ob katerem je ta upravičen do povrnitve stroškov za prehrano med delom, ne določa pa tega, da bi se ta pravica povečala, če je dnevni delovni čas daljši od tistega, ki je določen s standardno razporeditvijo delovnega časa.