20. člen
(postopki upravljanja s tveganji v zvezi s podružnicami, zastopniki in zunanjimi izvajalci)
(1)
Plačilna institucija, ki namerava uporabljati podružnice, zastopnike ali zunanje izvajalce pri izvajanju svojih poslovnih dejavnosti, mora v zvezi z uporabo podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev oblikovati politiko prevzemanja in upravljanja s tveganji, ki mora vključevati najmanj naslednje elemente:
-
opis nameravane uporabe podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev ter zagotavljanja ustrezne kakovosti storitev,
-
osnovna načela oziroma usmeritve glede upravljanja s tveganji iz naslova uporabe podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev,
-
zagotavljanje neprekinjenega poslovanja v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja podružnica, zastopnik ali zunanji izvajalec,
-
strategijo ukrepanja za primer pričakovane ali nepričakovane prekinitve pogodbenega razmerja z zastopnikom ali zunanjim izvajalcem, pri čemer uporaba podružnic, zastopnikov in zunanjih izvajalcev ne sme oslabiti izvajanja poslovnih dejavnosti in procesa upravljanja s tveganji plačilne institucije oziroma ne sme otežiti izvajanja nadzora nad plačilno institucijo.
(2)
Uporaba zastopnikov in zunanjih izvajalcev plačilne institucije mora biti organizirana na način, ki plačilni instituciji omogoča nepretrgano spremljanje delovanja zastopnikov in zunanjih izvajalcev ter upravljanje s tveganji, ki izhajajo iz uporabe zastopnikov in zunanjih izvajalcev vključno z izvajanjem postopkov notranje kontrole plačilne institucije v razmerju do zastopnikov in zunanjih izvajalcev.
(3)
Pogodbene pravice ter obveznosti plačilne institucije in zastopnika oziroma zunanjega izvajalca morajo biti natančno opredeljene in razumljive. Pogodbene pravice plačilne institucije morajo vključevati možnost predčasne prekinitve pogodbenega razmerja z zastopnikom oziroma zunanjim izvajalcem na njeno zahtevo, v primeru ugotovljenih odstopanj od pogodbenih obveznosti. Pogodbene obveznosti zastopnika oziroma zunanjega izvajalca morajo vključevati: zaščito podatkov, skladnost delovanja zastopnika oziroma zunanjega izvajalca z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi ter popoln dostop plačilne institucije do vseh prostorov in podatkov zastopnika oziroma zunanjega izvajalca in njeno neomejeno pravico do pregleda le teh.
(4)
Zastopnik ter zunanji izvajalec morata na temelju pogodbe o ravni kakovosti storitev s plačilno institucijo (»Service Level Agreement«) zagotoviti dogovorjeno raven kakovost storitev. Pogodba o ravni kakovosti storitev mora vsebovati kvantitativna in/ali kvalitativna merila, na podlagi katerih lahko zastopnik oziroma zunanji izvajalec in plačilna institucija ocenita ustreznost kakovosti zadevne storitve. Če raven kakovosti storitev ni v skladu s to pogodbo, mora plačilna institucija nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.