1. Zneske v valuti države pogodbenice izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih, določi država pogodbenica izvoznica in jih sporoči državi pogodbenici uvoznici.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država pogodbenica uvoznica, jih ta sprejme, če so izdelki zaračunani v valuti države pogodbenice izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti drugih držav, navedenih v 4. členu, država pogodbenica uvoznica prizna znesek, ki ga je ta država uradno sporočila.
3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, v valuti te države po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1999.
4. Skupni odbor na zahtevo države pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domači valuti države pogodbenice. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti, in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.”