10. člen
(upravljanje tveganj v zvezi z oskrbo električne energije)
(1)
Operater z distribucijskimi podjetji za oskrbo z električno energijo vzpostavi učinkovit postopek ažurnega obveščanja o vzdrževanjih in morebitnih predvidenih izpadih oskrbe električne energije.
(2)
Na lokacijah, kjer se nahaja strojna in programska oprema, ki zagotavlja minimalen nabor in raven storitev iz drugega odstavka prve točke šestega člena tega splošnega akta, operater zagotovi stalno neprekinjeno napajanje, ki se redno preverja in testira ob delovni obremenitvi.
(3)
Operater mora imeti v času največje obremenitve vsaj dvourno avtonomijo (rezervno napajanje), na vseh večjih dostopovnih vozliščih ter baznih postajah, ki omogočajo več kot 500 uporabnikom delovanje vsaj javno dostopne govorne komunikacijske storitve, SMS sporočil, javnega alarmiranja in obveščanja ter storitev komunikacij v sili, na območjih naselij s statusom mesta z več kot 3 000 prebivalci.
(4)
Operater mora imeti v času največje obremenitve vsaj dve urno avtonomijo (rezervno napajanje), na vseh večjih dostopovnih vozliščih ter baznih postajah, ki omogočajo več kot 250 uporabnikom delovanje vsaj javno dostopne govorne komunikacijske storitve, SMS sporočil, javnega alarmiranja in obveščanja ter storitev komunikacij v sili, na območjih naselij brez statusa mesta z manj kot 3 000 prebivalci.
(5)
Operater vodi popis stanja v zvezi z zagotavljanjem redundantnega napajanja.
(6)
Operater sam oziroma v sodelovanju z drugimi operaterji pripravi, posodablja in izvaja načrt ukrepanja s prednostnim seznamom lokacij reševanja in obnove storitev v primeru daljšega izpada električne energije.
(7)
Določbe tega člena ne vplivajo na morebitne strožje zahteve oziroma usmeritve za upravljanje tveganj v zvezi z oskrbo z električno energijo za operaterje, ki so hkrati tudi upravljavci kritične infrastrukture sektorja informacijskih in komunikacijskih omrežij in sistemov na podlagi zakona, ki ureja kritično infrastrukturo.