TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V tem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti toženca. Iz mnenja izvedenca psihiatrične stroke (ki ga je angažiralo okrajno sodišče v nepravdni zadevi zaradi predloga okrožnega državnega tožilca, da se uvede postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča na oddelek s posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice) je med drugim razvidno, da obstaja v duševni sferi toženca duševna motnja, katera, ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo, in predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem opravilne sposobnosti, ter da izvedenec posledično ocenjuje, da toženec ni niti procesno sposoben in da gre pri njem za postopno utrjevanje (kronifikacijo) duševne bolezni, ki traja najmanj dve leti. Po mnenju izvedenca je bil toženec nesposoben skrbeti za svoje pravice in koristi že v času vlaganja številnih tožb in predlogov najmanj zadnji dve leti; takrat so bili pri njem zanesljivo prisotni strokovni kriteriji (bolezenska, blodnjava motivacija), zaradi katerih ni bil opravilno (in procesno) sposoben. Na obstoj procesne sposobnosti, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato so utemeljene pritožbene navedbe toženca, ki se sklicuje na svojo pravdno nesposobnost in v zvezi s tem na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik.