79. člen
(oblikovanje odprtih in zelenih površin)
(1)
Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.
(2)
Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.
(3)
Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so v naseljih dopustne do 1.60 m, razen v primerih varovalnih in igriščnih ograj.
(4)
Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(5)
Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo.
(6)
Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst kot so lipe, gabri, bori …. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber), žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso zaželene.
(7)
Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
(8)
Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.
(9)
Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega:
-
5 m2 za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov,
-
7.5 m2 za igro mlajših otrok (4.0 m2 igralne površine, 3.5 m2 zelene površine),
-
2.5 m2 za počitek stanovalcev.
Kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.
(10)
Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin:
-
ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi, praviloma obojestranski ob zadostnem razpoložljivem prostoru,
-
parkirišča na nivoju terena se enakomerno zasadijo z enim drevesom na vsaka štiri parkirna mesta.
(11)
Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst