10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1)
Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina usmerjala predvsem v osrednja naselja: Žalec, Šempeter, Petrovče in v zaledje ostalih naselij.
(2)
Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju občinskega središča in lokalnih središč ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi). Območja za stanovanja so prednostno namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. V območja se uvrščajo tudi posebne oblike stanovanj, kot so domovi in varovana stanovanja za ostarele občane, začasna bivališča, materinski domovi idr. Spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina, vrtec, osnovna šola, prostori lokalne skupnosti, osebne obrtne storitve ipd. ter otroško in večnamensko igrišče zagotavljajo kakovost bivanja v območjih. Občina bo intenzivneje razvijala organizirano izgradnjo stanovanj in tako zmanjšala trenutno prevladujočo individualno stanovanjsko gradnjo predvsem v zunaj mestnem območju. Pri velikosti, obliki in količini stanovanj bo občina upoštevala diferenciacijo prebivalstva glede na način življenja (vse večji pomen rekreacije in povezanosti bivanja in dela), glede na kulturne vrednote oziroma kulturo bivanja. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja, ki so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij – v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje, se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(3)
Proizvodne dejavnosti – glede na prometno dostopnost in okoljske učinke. Obstoječa proizvodna območja se ohranjajo, nekaterim se predvidi možnost širitve. Nove površine se umešča v osrednjem poselitvenem pasu, pretežno kot razširitve zdajšnjih zmogljivosti. V Veliki Pirešici se predvidi cona za manjše proizvodne obrate, ki hkrati prispeva k izgradnji lokalnega središča.
(4)
Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilne strukture sta reki Savinja in Ložnica z obvodnim prostorom, potok Artišnica, ohranjeni parki in prenovljeni parki (Novo Celje), druge zelene površine ob protipoplavnih suhih zadrževalnikih, utrjene površine v naseljih. Pri graditvi novih stanovanjskih in drugih področij je treba del površin pustiti nezazidan, npr. najmanj 20 odstotkov v stanovanjskih območjih višjih gostot.
(5)
Občina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(6)
Vsako zemljišče znotraj območja naselja mora biti opremljeno z minimalno komunalno infrastrukturo, ki je določena skladno z veljavnimi predpisi in obsega:
-
oskrbo s pitno vodo,
-
oskrbo z energijo,
-
odvajanje odplak (izvede se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko vodo in komunalno odpadno vodo, kjer je to mogoče),
-
odstranjevanje odpadkov,
-
navezavo na javno cestno omrežje.
(7)
Dotrajana komunalna infrastruktura se ustrezno sanira, manjkajočo pa dogradi.