52. člen
(zasnova kmetijstva)
(1)
Strateški cilji razvoja kmetijstva so: vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske pridelave, zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.
(2)
OŽ bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
-
spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo, ekološka in integrirana pridelava hrane),
-
ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah,
-
spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja,
-
spodbujanje razvoja čebelarstva,
-
usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(3)
Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(4)
Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(5)
Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča, le ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer se jih naj prizadene v čim manjši možni meri. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj zavarovanih območij ohranjanja narave, skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(6)
Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.