Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec

Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in njenega širšega območja.

Mesto Žalec je medobčinsko središče, ki leži v širšem prostoru, kjer sta osrednji središči Celje in Velenje. Prva raven so ureditve državnega in meddržavnega pomena, ki na podrobnejše ravni vplivajo predvsem kot omejitve, v nekaterih vidikih pa kot priložnosti. V ta sklop spadajo veliki infrastrukturni objekti (avtocesta, železnica, energetski vodi, protipoplavni objekti in naprave) s pripadajočimi koridorji izključne ali pogojno izključne rabe, reka Savinja ter varovana območja narave in kulture. Najizrazitejši koridor je avtocestni, ki fizično deli prostor na dva dela, severni in južni. Druga raven je regionalna ali medobčinska, kjer je poudarek na smiselni razdelitvi dejavnosti, vzpostavljanju primernih razmer za obstoj in razvoj vseh naselij v regionalnem omrežju ter primerni uporabi primerjalnih prostorskih prednosti. Pomembna poudarka sta velikost obravnavanega območja in razdalje, tj. potovalni čas med posameznimi središči in funkcijsko-gravitacijsko prepletanje vplivnih območij. Glede na sorazmerno bližino posameznih središč je smiselno govoriti o oblikovanju enovite urbane regije, kjer se v posameznih naseljih krepi podedovani značaj s krepitvijo osrednjih funkcij. Tretja raven je lokalna oziroma krajevna raven, ki je najpodrobnejša in najbolj neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Razvejanost in pestrost te ravni sledi geografski členjenosti prostora ter temu sledečim prostorskim rabam. Pri ureditvah je pomembno, da se ohranja tudi celovitost in izrazitost posameznih struktur, kakor tudi prostorska kakovost lokalne ravni.

Točke ali koridorji prehodov med posameznimi ravnmi so izpostavljeni in poudarjeni kot prostorske priložnosti za različne razvojne namene. Med državno in regionalno ravnijo so to štiri točke oziroma priključki na avtocesto (Vransko, Šentrupert, Šempeter in Arja vas), med regionalno in lokalno ravnijo pa so to zdajšnje ali predlagane prečne povezave v smeri sever–jug in vzhod–zahod.

Prostorski razvoj OŽ upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:

v policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Žalec razvija kot medobčinsko središče,

v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča,

omrežje družbene javne infrastrukture (na primer šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč,

v medobčinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost,

lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj,

poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, medobčinsko središče Žalec in ostala lokalna središča in naselja.

Izhodišča prostorskega razvoja OŽ:

Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj. Prioriteta prostorskega razvoja Slovenije predstavlja razvoj dvostopenjskega omrežja središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katera se vežejo omrežja lokalnega pomena. Strategija navaja, da se razvoj poselitve usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa bodo to vlogo prevzela zaradi značilnosti svojega položaja v samem omrežju naselij in zaradi potreb zaledja. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v območja naselij na zemljišča opremljena z ustrezno infrastrukturo. Vzporedno z njo se razvija omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo ter kulturne in druge javne službe. Pomembno za razvoj v OŽ, pri čemer ima mesto Žalec prednost, je vzpostavitev sistema osrednjih naselij. To pomeni učinkovito in enakomerno dostopnost, primerno razmestitev funkcij znotraj naselja in ustrezno prometno povezavo v omrežju naselij in povezavo z drugimi središči lokalnega, regionalnega in nacionalnega pomena. Šempeter in Petrovče kot pomembnejši lokalni središči pa naj bi zagotavljali prebivalcem naselja kot tudi svojim gravitacijskim območjem vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje, pa tudi kakšno funkcijo, ki presega njihovo raven v naselbinskem omrežju.

Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja. Prometni sistem predstavlja pomemben člen v policentričnem razvoju naselij. Povezuje urbana območja s podeželskimi, manj dostopnimi območji. Zasnova prometnega sistema temelji na povezavi različnih oblik prometa. Da bi pripomogli k manjšim obremenitvam okolja zaradi motornega prometa, se spodbuja razvoj javnega potniškega prometa (tudi železniškega) in razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (peš promet, kolesarski promet), zlasti v ravninskem delu. Z razvojem pešpoti, kolesarskih poti, jezdnih poti bi vplivali na zdravo gibanje prebivalcev in obiskovalcev ter vplivali na razvoj različnih oblik rekreacij povezanih z ekološko naravnano turistično ponudbo.

Vitalnost in privlačnost podeželja. K visoki kakovosti, prepoznavnosti in privlačnosti podeželja s svojo naravno in kulturno krajino se razvoj usmerja v tiste dejavnosti, ki v povezavi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo pripomorejo k ohranjanju poselitve in vitalnosti podeželja. V naseljih se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem pripomore k zmanjšanju dnevnih migracij, ki neposredno vplivajo na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Razpršeno gradnjo se sanira in funkcionalno dopolni, kjer je to mogoče. Energetsko oskrbo se usmerja v uporabo razpoložljivih virov energije (lesna biomasa, bioplin, sončna energija, geotermalna energija idr). Razvoj kmetijstva temelji na tistih kmetijskih dejavnostih in gojenju kultur, ki je ustrezno za določeno območje. Posek gozdov se ne načrtuje, ravno nasprotno, spodbuja se ponovna vzpostavitev ravninskih gozdov, pri čemer se ohranja sklenjenost odprtih površin zaradi regulacije naravnega ravnovesja in habitatov prostoživečih živali. Spodbuja se razvoj gozdarskih, rekreacijskih in drugih dejavnosti, ki ne ogrožajo gozdnih ekosistemov. Gozdove se smotrno vključi v zeleni sistem naselja.

Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnostih krajine. V OŽ se spodbuja razvoj krajine z namenom ohranitve prepoznavnih krajinskih značilnosti na več ravneh, in sicer kot:

naravno krajino na odmaknjenih in ohranjenih območjih,

kulturno krajino na tradicionalnih kmetijskih območjih, ki se jo gradi na osnovi še vitalnih podeželskih naselij,

urbano krajino, ki jo sestavljajo naselja Šempeter, Žalec in Petrovče, ki se neposredno navezuje na urbani sistem Celja,

kmetijsko intenzivno krajino na območjih z visokim pridelovalnim potencialov tal,

prostorski razvoj se usmerja v kakovostno bivalno okolje z ohranjeno naravo in kulturnimi vrednostmi in v razvoj dejavnosti, s katerim se pripomore k ohranjanju krajinskih, naselbinskih in naravnih značilnosti prostora ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za prostorski razvoj na lokalni ravni je ključnega pomena usklajeno načrtovanje poselitve in infrastrukture.

Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in potrebami. Območje OŽ se zaradi svojih naravno-geografskih značilnosti sooča z vrsto problemov gospodarskega, družbenega in okoljevarstvenega značaja. Za razvoj OŽ je nujen pogoj zagotovitev gospodarske in družbene infrastrukture ter ustrezno upravljanje z naravnimi viri ob upoštevanju naravne in kulturne dediščine. Zaradi svojega položaja v Savinjski regiji se v tem območju razvija ekološko naravnan turizem, ekološko kmetovanje in uporaba obnovljivih virov energije. Na ogroženih območjih, kjer se odvijajo naravni procesi, kot so poplave, zemeljski plazovi, erozija, požari v naravnem okolju je potrebno razvoj poselitve in umestitev dejavnosti načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč.

Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Prostorski razvoj upošteva tudi:

varstvene zahteve (temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer),

ugotovitve o stanju in težnjah v prostoru,

razvojne pobude in razvojne možnosti,

sektorske omejitve – smernice nosilcev urejanja prostora.

Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.

Žalec postaja privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.

Podeželje je razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo občinskega središča. OŽ bo zagotavljala:

prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč,

zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,

ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal,

preprečevanje razpršene gradnje.