26. člen
(elektrika)
(1)
Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OŽ sestavljajo:
-
DV 110 kV Šoštanj – Podlog I,
-
DV 110 kV Šoštanj – Podlog II,
-
DV 2x110 kV Podlog – Celje – Lipa,
-
DV 2x110 kV Podlog – Žalec – Laško (montiran samo en sistem),
-
DV 110 kV Podlog – Podlog DES,
-
DV 110 kV Podlog – Mozirje,
-
DV 220 kV Cirkovce – Podlog,
-
DV 220 kV Šoštanj – Podlog,
-
DV 220 kV Podlog – Obersielach (m. R Avstrija),
-
DV 220 kV Beričevo – Podlog,
-
DV 400 kV Maribor – Podlog,
-
DV 400 kV Šoštanj – Podlog,
-
DV 400 kV Beričevo – Podlog,
-
RTP 400/220/110 kV Podlog.
(2)
Na območju občine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti:
-
DV 2x400 kV Podlog – Celje,
-
DV 2x400 kV Mihovce – Podlog,
-
DV 2x400 kV Beričevo – Podlog.
(3)
Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.
(4)
OŽ ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati:
-
elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh,
-
pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila,
-
umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute,
-
z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev,
-
pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami,
-
predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035).