9. člen
(krajinskoarhitekturno urejanje)
(1)
Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se ohrani vsa drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujna zaradi širitve struge in gradnje ostalih protipoplavnih objektov.
(2)
Krajinskoarhitekturne ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji v načrtu krajinske arhitekture (projekt za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo).
(3)
Izbor rastlin za nove zasaditve temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.
(4)
Krajinskoarhitekturne rešitve ob Savinji se prilagajajo protipoplavnim ukrepom, vključujejo njihove prvine v oblikovanje obvodnega prostora in zakrivajo izstopajoče tehnične rešitve z zasaditvijo v skladu z načeli krajinskega oblikovanja. Krajinskoarhitekturne rešitve predstavljajo sanacijske zasaditve, s katerimi se sanira odstranjena obvodna vegetacija ob širitvi struge ter drugih posegih ob Savinji, novo načrtovana zasaditev, katere namen je nadomeščanje uničene vegetacije zaradi širitve struge, vizualna sanacija izpostavljenih nasipov in sukcesivna zarast za vzpostavljanje habitatov za malega martinca in vodomca.
(5)
Krajinskoarhitekturne rešitve na izlivnem odseku Pake temeljijo na novo načrtovani drevesno-grmovni vegetaciji ob levem in desnem bregu, katere namen je nadomeščanje uničene vegetacije zaradi širitve struge, vizualna sanacija in sukcesivna zarast.
(6)
Na območju razbremenilnika Ložnice se na odseku med PR28 in PR40 ob nasipih zasadi drevesno-grmovna vegetacija.
(7)
Vzdolž celotne trase, predvsem pa na odseku nad Podvinskim jezom ter tudi nad načrtovanim Polzelskim jezom, se uredijo nadomestni habitati za ptico malega martinca. Izvedejo se položne brežine v nagibu 1:5 in zveznim prehodom v naravno brežino. Brežine nad prodiščem se zavarujejo z vegetativnimi zgradbami, prodišča se prepustijo sukcesivnemu zaraščanju. Območja načrtovanih habitatov, primernih za malega martinca, so razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1–2.1.6) in karakterističnih prečnih prerezov (št. listov 2.2.1–2.2.4).
(8)
Na odseku obstoječe desne brežine, ki je naravni habitat ptice vodomca, se med PR52 in PR58 ter med PR132 in PR133 izvede nadomestni habitat. Kot nadomestilo strme brežine se zgradijo enostenske lesene kašte višine 2 m, ki se sidrajo s piloti. Dolžina zgradbe je 25 m in je umeščena med dve jezbici. Glineno polnilo je v zgornji polovici kašte. Razmak med vzdolžnimi oblicami na območju glinenega jedra je najmanj 20 cm, nad zadnjo oblico je pas gline visok najmanj 40 cm. Območja načrtovanih habitatov, primernih za vodomca, so razvidna iz ureditvenih situacij (št. listov 2.1.1–2.1.6) in karakterističnih prečnih prerezov (št. listov 2.2.1–2.2.4).
(9)
Kjer prostorske in hidrotehnične razmere dopuščajo, se omogoči postopna zarast brežin. Območja postopne zarasti so razvidna iz ureditvenih situacij in se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.