31. člen
(monitoring)
(1)
Investitor v skladu z okoljskim poročilom in poročilom o vplivih na okolje zagotovi celosten načrt monitoringa vplivov na okolje v času gradnje in po njej. V delih, kjer je to možno, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi rednimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti sestavin okolja.
(2)
Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali načrtovanimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.
(3)
Rezultati spremljanja in nadzora so javni.
(4)
Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:
(5)
Meritve kakovosti zraka se izvedejo v sklopu ureditve gradbišč ali pomožnih objektov, lokacij in naprav na gradbišču ter ob transportnih poteh. Spremljanje kakovosti zraka se izvaja z meritvami onesnaženosti zraka v času intenzivne gradnje pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih ob gradbišču in transportnih poteh v skladu z zakonodajo, ki ureja monitoring emisij v zrak. V primeru prekoračitve mejnih vrednosti se meritve onesnaženosti zraka ponovijo po izvedbi omilitvenih ukrepov. Monitoring po izvedenih ukrepih ni potreben.
(6)
Meritve hrupa se izvedejo pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih ob gradbišču in ob transportnih poteh v času najbolj intenzivnih gradbenih del. Če potekajo dela na posameznem delu v nočnem času, je treba meritve izvajati tudi takrat. Lokacije meritev se določijo med gradnjo. Meritve se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo meritve in monitoring hrupa.
(7)
V času gradbenih del v strugi se dvakrat tedensko na vzorčnih mestih v vodotokih spremlja njihova onesnaženost. V času gradbenih del v strugi se parametri, ki se izvajajo v okviru državnega monitoringa, spremljajo mesečno. Meritve se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo kakovost površinskih voda. Za spremljanje kakovosti vode po izgradnji zadostuje izvedba monitoringa, predpisanega s programom, ki ureja spremljanje kakovosti površinskih vod za življenje sladkovodnih vrst rib.
(8)
Investitor zagotoviti tudi monitoring in evidentiranje pretokov vode tako, da se omogoči nadzor nad izvajanjem zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka vode. Evidentiranje pretokov vode mora omogočati nadzor nad zagotavljanjem ustreznega Q(esp) ne samo v času pregleda, ampak tudi za pretekla časovna obdobja (avtomatsko zapisovanje in arhiviranje podatkov vse leto). Obvezna je vgradnja sistema senzorjev, ki v primeru premajhnih pretokov vode preprečijo napajanje cevovoda in turbine malih hidroelektrarn.
(9)
V času gradnje se za monitoring površinskih vod vzpostavi dodatno merilno mesto, dolvodno pod posegom.
(10)
Monitoring za preprečitev onesnaženja vode in podtalnice redno izvaja tudi izvajalec gradbenih del. Program monitoringa je omejen na spremljanje razmer na gradbiščih in transportnih poteh in vključuje:
(11)
Vzorčni mesti monitoringa za spremljanje onesnaženja vode in podtalnice sta obstoječi vrtini Parižlje in Orla vas.
(12)
Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(13)
Med gradnjo se za pridobitev preliminarnih rezultatov o gostoti, konsistenci in vlažnosti zemljin spremljajo geomehanske karakteristike vgrajenih zemljin znotraj lokacije odvzema slednjih. Na deloviščih mora biti ob izvajanju zemeljskih del stalni nadzor geomehanika.
(14)
V kolikor so vgrajene sonde za merjenje vlažnosti, se v okviru monitoringa spremlja tudi ta parameter. Pogostost meritev je na začetku tedenska, ob visokih vodah pa dnevna. Takšen razpon meritev se uporablja dve leti v nadaljevanju, v dobi desetih let pa samo v razponu dveh dni po obilnih padavinah. Nadzor izvaja geomehanik.
(15)
Ob začetku gradnje se izvede intervencijski odlov rib na delu posega ali predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. V kolikor dela potekajo etapno in daljše časovno obdobje, izvajalec z upravljavcem ribiškega okoliša sprotno usklajuje potrebno število ponovnih intervencijskih odlovov. Za izvedbo je zadolžen izvajalec.
(16)
Predstavniki pristojnega zavoda za ribištvo ali ribiške družine in naravovarstveni nadzornik izvajajo nadzor po potrebi, predvsem v času intenzivne gradnje.
(17)
Nadzor v času gradbenih del v strugi izvaja usposobljen ekspert za ribe. Nadzor se izvaja vsaj enkrat tedensko.
(18)
Nadzor nad gradnjo nadomestnih habitatov spremlja strokovnjak ornitolog, ki je stalno prisoten na gradbišču v času intenzivne gradnje habitatov.
(19)
Naravovarstveni nadzornik in predstavnik pristojnega zavoda za ribištvo po izgradnji malih hidroelektrarn na Podvinskem in Polzelskem jezu občasno spremljata Q(esp). Nadzor poteka v času nizkih voda. Lastnik malih hidroelektrarn enkrat letno preverja rezultate beleženja pretokov.
(20)
Na območju državnega prostorskega načrta se izvede BACI analiza (Before – After Control Impact) za popis gnezdilcev, ki vključuje desetletno spremljanje stanja prisotnosti in gnezditve vodomca, malega deževnika in malega martinca, z obvezno uvodno analizo stanja, ki se izvede pred posegom. Spremljanje izvaja strokovnjak ornitolog.
(21)
Pred pričetkom gradbenih del se na prizadetih kmetijskih zemljiščih izvedejo meritve osnovnih fizikalnih lastnosti tal. Ob končani gradnji se s podrahljavanjem in z ostalimi agrotehničnimi ukrepi vzpostavi prvotno stanje tal. Monitoring izvaja strokovnjak agronom pred začetkom gradnje in po njej.
(22)
Nadzor nad izvajanjem poseka gozdnega drevja ter skladnost z določili izdanih odločb o odobritvi poseka izbranega drevja izvaja pristojna enota zavod za gozdove.
(23)
Izvajanje krajinskoarhitekturnih ureditev v zadnji fazi izvajanja posegov na terenu nadzira krajinski arhitekt ali odgovorni projektant načrta krajinske arhitekture. Po posegu se vsaj še dve leti spremlja zaraščanje z vegetacijo. Po potrebi se izvede dosaditev.
(24)
Evidenco o oddanih odpadkih vodi izvajalec gradbenih del. V skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Če nastane v času gradnje večja količina odpadkov, kot jih opredeljujejo veljavni predpisi, se izdela poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo.