11. člen
(kdaj je zavarovanje ustrezno)
(1)
V skladu z drugim odstavkom 152. člena carinskega zakona se šteje, da je zavarovanje ustrezno, če:
1.
vrednost instrumenta zavarovanja ustreza višini carinskega dolga ali dolgov, če se ta znesek lahko z gotovostjo izračuna v času, ko carinski organ zahteva položitev zavarovanja ali
2.
v drugih primerih, vrednost instrumenta zavarovanja ustreza maksimalni višini carinskega dolga, ki ga oceni carinski organ in ki je ali bi lahko nastal.
(2)
Carinski organ pri presoji o ustreznosti instrumenta zavarovanja za splošno zavarovanje, upošteva tudi obseg in način opravljanja dotedanjih carinskih postopkov ter zanesljivost carinskega dolžnika pri poravnavanju carinskega dolga.
(3)
Pri ugotavljanju obsega opravljanja dotedanjih carinskih postopkov carinskega dolžnika se upošteva mesečno povprečje obračunanih carinskih dolgov v šestih mesecih pred položitvijo instrumenta zavarovanja.
(4)
Če višina carinskega dolga, ki se zavaruje z instrumentom za splošno zavarovanje niha v času, za katerega je zavarovanje položeno, mora višina instrumenta zavarovanja omogočiti, da se carinski dolg lahko kadarkoli poplača iz položenega instrumenta zavarovanja.