Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Odbojna ograja avtoceste
Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 razen na mestih posebne zaščite, kjer je visoka 1,50 m, ločilni pas med srednjima ograjama je zatravljen.
Objekti na avtocesti
Vsi objekti na avtocesti, zlasti premostitveni, morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni s krajinsko podobo prostora.
Pri arhitektonskem in urbanističnem oblikovanje cestninske postaje in celotnega priključka je treba upoštevati krajinske značilnosti ter naravne in kulturne znamenitosti.
Posegi v obcestni prostor
Pri izdelavi PGD in PZI je treba izdelati podrobnejše krajinske rešitve oblikovanja reliefa, posebnih ureditev, vključevanja protihrupnih ograj in zasaditve.
Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrti morajo biti v skladu z izhodišči lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Pri projektantskem nadzoru na terenu, naj se zagotovi tudi sodelovanje krajinskega arhitekta.
Oblikovanje reliefa
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Nakloni nasipov in razprtih usekov so različni in se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1: 1,5.
Nasipi
-
Spodnji del nasipa se ublaži in zaokroži, v vrtači pa se zaokrožitev nasipa prilagodi njeni obliki tudi v stranskih delih.
-
Pri zasipavanju vrtač je potrebno najprej odstraniti in ustrezno shraniti humusno plast in jo po končanem nasipu spet razgrniti.
Nasipi, ki služijo kot deponije in/ali protihrupni nasipi se izvedejo v okviru širšega reliefnega oblikovanja.
Useki
-
Zgornje zaokrožitve strmih usekov v apnencu po možnosti niso gladke in enakomerne, da bo možna hitrejša zarast. Če je kamnina stabilna, zgornje zaokrožitve nižjih usekov niso potrebne.
-
Na začetku oziroma zaključku usekov se izvede zaokrožitev v skladu z reliefnimi značilnostmi terena.
-
Pri obdelavi stene usekov s spodnjo bermo se pušča naravni lom skale. Nakloni skalnih usekov s spodnjo bermo so lahko različni in, če dopušča stabilnost kamnine, tudi strmejši od 3:1, tako da ostane gola skala.
Obširnejše modulacije reliefa so predvidene na naslednjih območjih
-
Obvoznica Kozina od km 1,570 do km 2,00 – predvidene širitve in blažitve naklonskega kota brežin so v vseh vrtačah in izmenoma tudi v položnejših predelih terena.
-
Usek na območju priključka Kozina – desna stran se podaljša do povezovalne ceste (deviacija 1–7b) s čimer se ublaži in zaokroži vkopno brežino, leva stran se ublaži in zaokroži.
-
AC od km 7,680 – km 8,000 – desna stran nasipa se razširi do povezovalne ceste, leva stran nasipa pa se poviša v protihrupni nasip in razširi tako, da se bolje prilagodi prostoru in lažje zasadi.
-
AC od km 8,840 do km 9,340 – desna stran nasipa se smiselno razširi do deviacije M-10, leva stran pa se razširi v veliko deponijo viškov materiala. Deponija se oblikuje tako, da se čim bolj prilagodi obstoječim reliefnim značilnostim in da vizualno ne izstopa.
-
AC od km 10,160 do km 10,340: na desni strani se izvede podaljšanje in ublažitev pete nasipa, na levi strani pa podaljšanje in zaokrožitev nasipa v stiku s pobočjem in dnom doline tako, da nasip oblikuje njen zaključek.
-
Usek preko Frnaže – desna stran useka se močno razpre in izvede v blagi zaokrožitvi, leva stran pa se razširi predvsem v zgornjem delu. S stranskimi zaokrožitvami se povzame obliko vzpetine.
-
Usek preko Brezja – desna stran useka se podaljša tik do deviacije lokalne poti (1-13 in 1-13a), na delu pred nadvozom deviacije M-10 izvede obširnejše stranske zaokrožitve useka.
Zasaditev
Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Vegetacijo se odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno.
Uporabi se zgolj avtohtono vegetacijo, razen na območjih posebnih ureditev kot so avtocestna baza in oskrbna postaja.
-
Spodnje berme usekov se zasadi z avtohtonim rastlinjem. Uporabi se drevje nižje rasti in grmovnice. Na območju berme se z jarkom zagotovi dovolj debelo plast humusa za zasaditev.
-
Zgornje zaokrožitve in posnete robove se v skladu z ureditveno situacijo lokacijskega načrta zatravi ali zasadi z nižjimi grmovnicami.
-
Pobočja razprtih usekov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, pobočja nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, vse na način kot je predvideno v ureditveni situaciji lokacijskega načrta.
-
Vmesni ločilni pas AC se zatravi, kolikor dopuščajo pogoji odvodnje.
Oblikovanje gozdnega roba
Kjer trasa preseka gozdne površine se najmanj v pasu 10 m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10 m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob. V tem območju se odstrani bor (če gozdar ne odredi drugače) in po potrebi dosadijo avtohtoni listavci, tako da se zagotovi postopna navpična členitev vegetacije.
Sanacija antropogenih prvin
Opuščeni deli magistralne in drugih cest se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.
Krake s cesto prekinjenih obstoječih kamnitih zidov se z dozidavo sklene, če to ni mogoče pa ustrezno zaključi.
Zaščitna ograja
Ograja se na določenih mestih smiselno premakne z roba odkupljenega zemljišča in se vključi v zasaditev.
Protihrupne zaščite
1.
Protihrupna zaščita ščitenega območja se mora izvesti zvezno oziroma s prekrivanjem različnih tipov zaščite (pri menjavi nasip ograja se morata v smeri ščitenega območja prostorsko prekriti).
2.
Protihrupne ograje na terenu v oblikovni in materialih povzemajo značilnosti kamnitih kraških ograj.
3.
Protihrupne ograje na nadvozih se izvedejo kot del konstrukcije in oblikovanja nadvoza in so v celoti ali vsaj delno transparentne.
4.
Protihrupni nasipi se po možnosti izvedejo v sklopu cestnih nasipov. Oblikujejo se reliefno razgibano in v skladu s prostorskimi značilnostmi. Vsi protihrupni nasipi se humuzirajo, zatravijo in zasadijo z drevnino tako, da se vizualno čim bolje vključijo v območje.
5.
Protihrupna zaščita na območju oskrbnega centra (od km 8,080 do km 8,570) se izvede s protihrupnimi nasipi, ki se vključijo v krajinsko oblikovanje celotnega območja.
6.
Protihrupna zaščita ob M-12 (od km 0,480 do km 0,650) se izvede v kombinaciji protihrupne ograje in protihrupnega nasipa. Protihrupna ograja v dolžini 80 m se izvede v skladu s prenovo območja ob hiši Vidač v odvisnosti od prihodnje namembnosti stavbe.
7.
Protihrupna zaščita ob M-12 (od km 0,650 do km 1,200) in M-10 (od km 0,800 do km 0,880) se izvede kot kombinacija protihrupnega nasipa na območju opuščenega odseka ceste in na to priključenih protihrupnih ograj.
Ureditve ob usedalnikih
1.
Betonski usedalniki so odprti in znotraj zaščitne ograje AC. Za umestitev v prostor se uporabi obstoječe in načrtovane (nasip AC) reliefne razmere, ko se nasip preoblikuje tako, da se vanj vključi tudi usedalnik.
Umestitev ponikovalnika upošteva oblikovanost vrtače. Po končanih delih se zatravijo.
Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. V primeru površinskega odtoka se oblikujejo kot kamnite zložbe, brez uporabe betona.
2.
Zemeljski usedalniki so razen enega (ki je po dogovoru eksperimentalni mokri zemeljski usedalnik pod monitoringom Prirodoslovnega muzeja) vsi suhega tipa in zatravljeni. Zemeljski usedalniki so locirani znotraj zaščitne ograje AC. Umestitev ponikovalnika upošteva oblikovanost vrtače. Po končanih delih se zatravijo.
Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. V primeru površinskega odtoka se oblikujejo kot kamnite zložbe, brez uporabe betona.
3.
Eksperimentalni mokri zemeljski usedalnik je predviden v km 10,6 in je zunaj zaščitne ograje. Projekt zanj je treba izdelati po navodilih Uprave RS za varstvo narave.
Usedalnik je v širši prostor vključen s pomočjo ustrezne zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in možnosti izvajanja rednih vzdrževalnih del jaškov in ponikovalnikov. Pri zasnovi zasaditve se uporabi obstoječe sklope vegetacije, tako da se dosadi izkrčen del gozda v ustrezno obliko, ali pa se dosadi manjše skupine drevnine in s tem zmanjša vidno izpostavljenost usedalnika.
Za izvedbo servisne ceste se po možnosti uporabi obstoječe poti. Servisna cesta in dostop do usedalnika sta zatravljena (bolje) ali peščena. Servisno cesto izvesti s čim manj nasipi in useki.
Vodnogospodarske ureditve
V območju Glinščice je pod viaduktom predviden minimalen obseg sonaravnih ureditev vodotoka. Vsa druga gradbena dela na tem območju je potrebno izvajati brez posegov v naravno strugo potoka in okoliškega terena, ki naj tudi ohrani svoje značilnosti.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje novih posegov objekta Vidač
Zaradi izgradnje obvoznice Kozine bo objektu Vidač (Bazoviška cesta 20, parc. št. 143, K.o. Hrpelje) spremenjena namembnost tako, da se namesto stanovanjske rabe objektu določi druga gospodarska raba (kot npr.: gostinstvo, trgovina, storitve, obrt), ki je dopustna glede na vrednosti obremenitev s hrupom.
Za nove načrtovane posege v prostor (na objektu ali njegovem stavbnem zemljišču) si mora investitor posega pridobiti strokovno gradivo, s katerim prikaže obstoječe in predvideno stanje, podatke o oblikovanju načrtovanega posega prometnih in komunalnih priključkih, rešitve v zvezi z vplivi na okolje in drugo. K strokovnemu gradivu je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ostala predpisana soglasja predpisanih organov in organizacij. Strokovno gradivo mora pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrditi občinski upravni organ pristojen za prostor.