Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Odbojna ograja avtoceste
Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 razen na mestih posebne zaščite, kjer je visoka 1,50 m, ločilni pas med srednjima ograjama je zatravljen.
Objekti na avtocesti
Vsi objekti na avtocesti, zlasti premostitveni, morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni s krajinsko podobo prostora.
Pri arhitektonskem in urbanističnem oblikovanje cestninske postaje in celotnega priključka je treba upoštevati krajinske značilnosti ter naravne in kulturne znamenitosti.
Posegi v obcestni prostor
Pri izdelavi PGD in PZI je treba izdelati podrobnejše krajinske rešitve oblikovanja reliefa, posebnih ureditev, vključevanja protihrupnih ograj in zasaditve.
Detajlno reliefno oblikovanje in zasaditveni načrti morajo biti v skladu z izhodišči lokacijskega načrta in morajo upoštevati krajinske značilnosti prostora.
Pri projektantskem nadzoru na terenu, naj se zagotovi tudi sodelovanje krajinskega arhitekta.
Oblikovanje reliefa
Reliefno oblikovanje nasipov in usekov se izvede v skladu z obstoječo morfologijo terena.
Nakloni nasipov in razprtih usekov so različni in se prilagajajo konkretni situaciji v prostoru, vendar pa načeloma niso strmejši od 1: 1,5.
Nasipi
Nasipi, ki služijo kot deponije in/ali protihrupni nasipi se izvedejo v okviru širšega reliefnega oblikovanja.
Useki
Obširnejše modulacije reliefa so predvidene na naslednjih območjih
Zasaditev
Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Vegetacijo se odstrani le tam, kjer bo to res nujno potrebno.
Uporabi se zgolj avtohtono vegetacijo, razen na območjih posebnih ureditev kot so avtocestna baza in oskrbna postaja.
Oblikovanje gozdnega roba
Kjer trasa preseka gozdne površine se najmanj v pasu 10 m od useka s spodnjo bermo ali najmanj 10 m od skrajnega roba cestišča sanira in oblikuje nov gozdni rob. V tem območju se odstrani bor (če gozdar ne odredi drugače) in po potrebi dosadijo avtohtoni listavci, tako da se zagotovi postopna navpična členitev vegetacije.
Sanacija antropogenih prvin
Opuščeni deli magistralne in drugih cest se reliefno preoblikujejo in zatravijo oziroma zasadijo v skladu s krajinskimi značilnostmi prostora.
Krake s cesto prekinjenih obstoječih kamnitih zidov se z dozidavo sklene, če to ni mogoče pa ustrezno zaključi.
Zaščitna ograja
Ograja se na določenih mestih smiselno premakne z roba odkupljenega zemljišča in se vključi v zasaditev.
Protihrupne zaščite
Ureditve ob usedalnikih
Umestitev ponikovalnika upošteva oblikovanost vrtače. Po končanih delih se zatravijo.
Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. V primeru površinskega odtoka se oblikujejo kot kamnite zložbe, brez uporabe betona.
Jaški med usedalnikom in ponikovalnikom se izvedejo kot podzemni. V primeru površinskega odtoka se oblikujejo kot kamnite zložbe, brez uporabe betona.
Usedalnik je v širši prostor vključen s pomočjo ustrezne zasaditve, ki pa ne sme omejevati servisnega dostopa in možnosti izvajanja rednih vzdrževalnih del jaškov in ponikovalnikov. Pri zasnovi zasaditve se uporabi obstoječe sklope vegetacije, tako da se dosadi izkrčen del gozda v ustrezno obliko, ali pa se dosadi manjše skupine drevnine in s tem zmanjša vidno izpostavljenost usedalnika.
Za izvedbo servisne ceste se po možnosti uporabi obstoječe poti. Servisna cesta in dostop do usedalnika sta zatravljena (bolje) ali peščena. Servisno cesto izvesti s čim manj nasipi in useki.
Vodnogospodarske ureditve
V območju Glinščice je pod viaduktom predviden minimalen obseg sonaravnih ureditev vodotoka. Vsa druga gradbena dela na tem območju je potrebno izvajati brez posegov v naravno strugo potoka in okoliškega terena, ki naj tudi ohrani svoje značilnosti.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje novih posegov objekta Vidač
Zaradi izgradnje obvoznice Kozine bo objektu Vidač (Bazoviška cesta 20, parc. št. 143, K.o. Hrpelje) spremenjena namembnost tako, da se namesto stanovanjske rabe objektu določi druga gospodarska raba (kot npr.: gostinstvo, trgovina, storitve, obrt), ki je dopustna glede na vrednosti obremenitev s hrupom.
Za nove načrtovane posege v prostor (na objektu ali njegovem stavbnem zemljišču) si mora investitor posega pridobiti strokovno gradivo, s katerim prikaže obstoječe in predvideno stanje, podatke o oblikovanju načrtovanega posega prometnih in komunalnih priključkih, rešitve v zvezi z vplivi na okolje in drugo. K strokovnemu gradivu je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ostala predpisana soglasja predpisanih organov in organizacij. Strokovno gradivo mora pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrditi občinski upravni organ pristojen za prostor.